Danes je na Fakulteti za družbene vede v organizaciji prijavne točke Spletno oko potekal posvet z naslovom »Sovražni govor - lokalni odzivi na globalno nevarnost«. Predavatelji so podali oceno stanja na področju obravnave sovražnega govora in konkretne primere dobrih praks.
Vabimo vas na posvet »Sovražni govor - lokalni odzivi na globalno nevarnost«, ki bo potekal 18. junija 2019, od 9.00 do 12.00 ure, na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Tema dogodka v okviru projekta Spletno oko bodo dobre prakse in izkušnje na področju omejevanja sovražnega govora v tujini in pregled stanja in aktivnosti na tem področju v Sloveniji.
Sta kdaj pod člankom na spletu prebrali kakšen sovražno nastrojen komentar uperjen proti manjšinam? Ali pa morda zunaj na cesti slišali kakšno homofobično opazko? Po novi znanstveni teoriji, ki jo razvijajo psihologi, nevroznanstveniki, jezikoslovci in filozofi, ti navidezno nepomembni dražljaji morda le niso tako nedolžni, kot se morda zdi na prvi pogled. V skrajnih primerih naj bi lahko celo vodili do tako ekstremnih dejanj, kot je na primer udeležba na rasističnih shodih.
Čeprav v prvi vrsti namenjene medsebojnemu povezovanju ljudi, spletne družbene platforme že od nekdaj služijo tudi za deljenje tako in drugače spornih ter celo nezakonitih vsebin. Z begunsko krizo pa se je pojavnost sovraštva na njih samo še bolj razplamtela. V imenu zajezitve širjenja škodljivih vsebin je zato britanska vlada naznanila nove ukrepe zoper tehnološka podjetja, ki stojijo za spletnimi platformami. Ta se bodo tako na britanskih tleh srečala z novimi pravili, sankcijami in nadzorom s strani neodvisnega nadzornika.
»V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.« Tako je zapisano v 14. členu Ustave Republike Slovenije, ki ga še posebej velja izpostaviti na današnji dan.
YouTube, največja platforma z video vsebinami na svetu, ki je sicer v lasti podjetja Google, je v želji po preprečevanju zlorab in zaščiti otrok in mladostnikov, onemogočil komentiranje pri več deset milijonih videoposnetkih na katerih so otroci.
Microsoft brezplačno ponuja možnost uporabe orodja PhotoDNA for Video za organizacije, ki želijo pomoč pri hitrejšemu odkrivanju tovrstnih posnetkov spolnih zlorab otrok. Orodje razčleni videoposnetek na posamezne delčke in na podlagi oznak najde nezakonite kadre. Ker ljudje, ki delijo posnetke spolnih zlorab otrok, pogosto vstavijo takšen posnetek v sicer neškodljiv film, lahko traja tudi več ur, da analitiki ugotovijo ali je videoposnetek treba odstraniti, PhotoDNA for Video pa postopek močno pospeši.
Evropska komisija je v sodelovanju z 39 organizacijami iz 26 članic Evropske unije izvedla že četrto spremljanje izvajanja kodeksa ravnanja za preprečevanje nezakonitega sovražnega govora na internetu. Na Spletnem očesu smo v tem okviru ponovno preverjali odzivnost družbenih omrežij na prijave slovenskih primerov sovražnega govora. Ta se je v primerjavi s prejšnjim spremljanjem še nekoliko izboljšala. Družbena omrežja so skupaj v povprečju odstranila 91,7 odstotka prijavljenih vsebin. Hkrati posebej Twitter še vedno močno zaostaja za zastavljenimi cilji.
Evropska uredba o zasebnosti, o kateri se trenutno dogovarja Svet EU, bi lahko med drugim tehnološkim podjetjem onemogočila uporabo programske opreme za skeniranje posnetkov spolnih zlorab otrok. Urad za notranje zadeve Združenega kraljestva se boji, da bo ta zakonodaja škodovala boju proti spolnim zlorabam otrok na spletu.
Facebook je v zadnjih treh mesecih s pomočjo orodja za strojno učenje odstranil 8.7 milijonov posnetkov spolnih zlorab otrok. Pred razvojem nove programske opreme se je Facebook zanašal na prijave s strani uporabnikov ali na filtre, programska oprema pa jim odstranjevanje močno olajša.
