Na Fakulteti za družbene vede je danes potekal deveti posvet na temo zlorab otrok na internetu. Organizatorji posveta prijavna točka Spletno oko, Center za varnejši internet Slovenije, Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave in Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, so ponovno zabeležili velik interes strokovne javnosti za obravnavo te problematike. Posveta se namreč udeležuje več kot 250 slušateljev iz vrst policije, tožilstev, sodišč, socialnih služb, nevladnih organizacij, šolstva in industrije.
Dekanja Fakultete za družbene vede prof. dr. Monika Kalin Golob je uvodoma pozdravila vse zbrane in poudarila, da želijo organizatorji posveta udeležencem in udeleženkam ponuditi kar najbolj bistveno in kakovostno znanje o pereči problematiki zlorab otrok na internetu, da bi znali še bolj učinkovito obravnavati te primere v praksi. Število prejetih prijav spolnih zlorab otrok na internetu po njenih besedah priča o tem, da je potreba po tovrstnih posvetih res velika.
Mag. Boštjan Lindav, direktor Uprave kriminalistične policije GPU je poudaril, da so otroci med uporabniki interneta najbolj ranljiva skupina, saj so še neizkušeni in zaupljivi. V lanskem letu so policisti obravnavali 136 prijav kaznivih dejanj spolnih zlorab in spolnega izkoriščanja otrok, v katere je bilo vloženega veliko truda preiskovalcev. Pri naslavljanju in reševanju problematike kot eno izmed rešitev vidi v množični preventivi.
Direktor Združenja za informatiko pri gospodarski zbornici Slovenije Nenad Šutanovac je izrazil skrb zaradi številnih nevarnosti, ki prežijo na otroke na spletu in poziva k iskanju rešitev, k čemur lahko pripomore tudi takšen posvet.
Minister za notranje zadeve g. Boštjan Poklukar pa je ob množični uporabi informacijskih tehnologij mladih opozoril, da je treba otroke nujno poučiti o nevarnostih, ki nanje pretijo, saj potencialno nosijo zelo hude posledice. Ob tem je izpostavil tudi potrebo po usklajevanju zakonodaje z novostmi digitalizacije ter poudaril velik pomen sodelovanja različnih institucij pri opozarjanju in intervenciji, da nudimo pomoč žrtvam in preprečimo nadaljnje zlorabe.
V plenarnem predavanju posveta je direktorica Poliklinike za zaščito otrok in mladine v Zagrebu dr. Gordana Buljan Flander izpostavila, da je vsak peti otrok žrtev spolne zlorabe in da le eden od desetih razkrije zlorabo. Razlogov, zakaj otrok ne razkrije zlorabe, je lahko več: strah, da mu nihče ne bo verjel, v kar ga je morda prepričal zlorabljevalec, strah, da bo obsojan za to, kar se je zgodilo, sram, krivda ali strah, da bo s priznanjem razdrl družino. Predstavila je različne oblike zlorab otrok, kjer posebno mesto zavzema spolna zloraba prek sodobnih tehnologij. Ne glede na obliko zlorabe, pa je bistvenega pomena ustrezen odziv, ko se otrok odloči, da bo razkril zlorabo. Informacije morajo biti zbrane v najkrajšem možnem času po dogodku, z odprtimi vprašanji na katere otrok prosto odgovarja, s čim manj posredovanimi informacij s strani tistega, ki sprašuje. Najbolj poznan in raziskan sistem na tem področju je t. i. The National Institute of Child Health and Human Development (NICHD) Protokol, ki vključuje spoznavanje otroka, vzpostavitev odnosa, testiranje epizodičnega spomina, prehod na teme, pomembne za obravnavo primera, preiskava primera, odmor, pridobivanje informacij, ki jih otrok ni omenil, pa ste jih pričakovali, razkritje informacij, zaključevanje in pogovor o nevtralnih temah.
V nadaljevanju je dr. Jeffrey DeMarco, sicer vodja raziskav pri Crime & Justice skupini NatCen in raziskovalec na »Centre for Abuse and Trauma Studies« na univerzi Middlesex v Veliki Britaniji, spregovoril o današnji neizmerni povezanosti človeškega vedenja s tehnologijo. Razumevanje »digitalnih življenj« državljanov je pomembno za vse institucije, vključno s pravosodjem. Poznavanje in razumevanje interakcije med vedenjem in tehnologijo je ključnega pomena za boljše odzivanje na spletne oblike kriminalitete, zagotavljanje zanesljivih in ustreznih odzivov pri žrtvah ter prepoznavanju in prijetju storilcev kaznivih dejanj.
Po mnenju dr. Dragana Petrovca z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani so spolne zlorabe dogodki in dejanja, ki brez izjeme mobilizirajo močna čustva. Ta včasih pripomorejo k prenagljenim ocenam, še huje je, kadar tudi k prenagljeni odločitvam. Zato kaže biti pri obravnavi skrajno previden, saj se javno mnenje izoblikuje hipoma in pogosto nepovratno. Storilec je v očeh javnosti grešnik, četudi kasnejši postopek pokaže drugače. Tudi položaj žrtve je kočljiv, ker nam zanjo pogosto ni mar in je zavzemanje zanjo le krinka za doseganje čisto drugačnih ciljev.
Marko Puschner iz točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si je na posvetu spregovoril o izzivih s katerimi se srečajo starši, ko se njihov otrok zaplete v spletni incident. V tem je pomembno, da ukrepamo premišljeno in hitro. Čeprav storjene škode ne moremo izničiti, pa lahko z nekaj pravimi ukrepi in potezami na internetu omejimo nastalo škodo in preprečimo, da bi se v prihodnje incident morebiti ponovil.
Dr. med., spec. pediatrije in spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine Tina Bregant iz Centra za otroke s posebnimi potrebami – CIRIUS Kamnik opozarja na pomen vplivov neugodnih izkušenj iz otroštva, ki na človeku lahko pustijo posledice za celo življenje. Tovrstne škodljive in obremenjujoče izkušnje so stresni ali travmatski dogodki in vključujejo zanemarjanje ter vse vrste zlorabe . Te se »zapišejo« v naš spomin, spremenijo delovanje živčnega sistema, vplivajo na telo in spremenijo naše funkcioniranje. Če je takšnih izkušenj več, praviloma nad pet ali sedem, se močno poveča tveganje za srčno-žilna obolenja, arterijsko hipertenzijo, kap, duševne motnje, zlorabo različnih substanc in prezgodnjo smrt. Zato je zavedanje o tem, kaj so obremenjujoče zgodnje izkušnje ter kakšne so njihove posledice, predvsem pa njihovo prepoznavanje in hkrati zagotavljanje podpore za zmanjševanje dejavnikov tveganja in škode, ena ključnih družbenih in javnozdravstvenih nalog.
