V poročilu prijavne točke Spletno oko za obdobje 2023-24 predstavljamo problematiko posnetkov spolnih zlorab otrok na nacionalni in mednarodni ravni, nova in naraščajoča tveganja na področju spolnih zlorab otrok na internetu ter preventivne aktivnosti prijavne točke.
Prijavna točka Spletno oko slovenski javnosti že od leta 2007 omogoča anonimno prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu. V tem obdobju je prejela več kot 8000 tovrstnih prijav. V obdobju 2023-24 je policiji posredovala 731 oziroma 60 % več prijav, kot v dveh letih pred tem (a še vedno manj, kot v obdobju 2019-20). Prijavljene vsebine so se nahajale na strežnikih po celem svetu, najpogosteje v Združenih državah Amerike. Med vsemi prijavami, prejetimi s strani Spletnega očesa, jih je policija tej državi odstopila 274.
Zaskrbljujoči trendi na globalni ravni
Slovenska prijavna točka je dolgoletna članica mednarodnega združenja prijavnih točk INHOPE. V letu 2024 je bilo na ravni združenja globalno obravnavanih 2,5 milijona gradiv. V 65 % je bilo potrjeno, da ta gradiva prikazujejo spolne zlorabe otrok. Več kot 90 % žrtev na posnetkih je bilo mlajših od 13 let, po spolu pa so močno prevladovale deklice (kar v 99 % primerov).
Eden najbolj zaskrbljujočih trendov na globalni ravni je vse širša uporaba platform, ki uporabljajo šifriranje od konca do konca (E2EE), s strani storilcev spolnih zlorab otrok. Uvedba E2EE brez varovalk za zaznavanje spolnih zlorab lahko pomeni, da spolne zlorabe otrok na teh platformah po uvedbi v veliki meri ostanejo nezaznane. Prijavna točka Cybertipline, prek katere sume spolnih zlorab otrok na internetu prijavljajo ponudniki internetnih storitev v ZDA, ocenjuje, da so v letu 2024 predvsem zaradi Facebookove uvedbe E2EE prejeli skoraj 7 milijonov manj prijav posnetkov spolnih zlorab otrok.
Finančno izsiljevanje z intimnimi posnetki razširjeno tudi v Sloveniji
Vse večji delež vprašanj, ki jih v zvezi s spolnimi zlorabami otrok prejemamo na prijavno točko, se nanaša na finančno izsiljevanje z intimnimi posnetki. Storilci stopijo v stik z žrtvami, pogosto mladostniki, ter jih na podlagi lažnih profilov prepričajo v deljenje intimnih posnetkov. Posnetke nato uporabijo za izsiljevanje za denar. Čeprav nikakor ne gre za nov pojav, je zaradi njegove razširjenosti nanj potrebno vedno znova opozarjati. Ključno je, da se javnost seznani z ukrepi za preprečevanje takšnega izsiljevanja in postopki reševanja incidentov.
Žal se nove in nove oblike spletnih zlorab pojavljajo tudi v zvezi z umetno inteligenco. S tovrstnimi primeri se soočamo tudi v Sloveniji. Razvoj umetne inteligence je omogočil nastanek aplikacij, ki ustvarjajo vse prepričljivejše globoke ponaredke z goloto (t.i. deepnude). Storilci te ponaredke delijo naokoli in s tem želijo ponižati žrtve, ali pa jih s posnetki izsiljujejo. Prav tako se s pomočjo umetne inteligence ustvarjajo novi posnetki spolnih zlorab otrok. Nekateri storilci ustvarjajo sintetične podobe neobstoječih otrok, drugi pa za upodobitev zlorabe uporabijo stare posnetke žrtev spolnih zlorab in s tem te žrtve ponovno viktimizirajo.
| Priponka | Velikost |
|---|---|
 Spletno oko - Letno poročilo 2023-24 | 4.67 MB |
