Leta 2012 je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice sprejel Rabatski akcijski načrt[1] glede spodbujanja sovraštva, ki državnim institucijam, medijem, podjetjem, civilni družbi in verskim akterjem podaja več priporočil za vzpostavljanje ravnovesja med svobodo izražanja in prepovedjo spodbujanja k nasilju. S tem so želeli spodbuditi pristojne institucije k ukrepanju, saj z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da storilci sovražnega govora prepogosto ostanejo nekaznovani.
V luči kritik zaradi neučinkovitega odzivanja Facebooka na sovražne objave koalicija organizacij civilne družbe 'Stop Hate for Profit' poziva podjetja k bojkotu enega največjih družbenih omrežij z začasno prekinitvijo svojega oglaševanja na njem in s tem h kolektivni zahtevi, naj bolj dosledno ukrepa proti škodljivi vsebini na njegovi platformi.
Ministri za pravosodje EU na neformalnem zasedanju o sovražnem govoru in porastu dezinformacij v času pandemije Covida-19, prijavna točka Spletno oko izpostavljena kot primer dobre prakse.
Večina pozornosti je v teh dneh usmerjena h korenitim spremembam, ki jih pandemija COVID-19 povzroča v vsakodnevnem življenju, gospodarstvu in zdravstvenem sistemu. Med tem pa storilci zlorab intenzivno izkoriščajo nastalo situacijo in dodatno ranljivost žrtev, tudi otrok. Mednarodna organizacija ECPAT (End Child Prostitution and Trafficking) opozarja predvsem na povečano izpostavljenost otrok spolnemu izkoriščanju in zlorabam v luči ukrepov za zajezitev pandemije.
Kanadski center za zaščito otrok (C3P) je objavil dosedanje rezultate kratke raziskave o mnenju javnosti glede odgovornosti tehnoloških podjetij za odstranjevanje posnetkov spolnih zlorab otrok na njihovih spletnih straneh. Spletna anketa je sledila seriji člankov v New York Timesu na temo razširjenosti gradiva e-zlorab otrok in neodzivnosti podjetij pri njegovemu odstranjevanju. Objavljena je bila konec leta 2019, na voljo je v petih jezikih, do zdaj pa jo je izpolnilo več kot 10.500 uporabnikov.
Na pobudo Slovenije je Svet Evrope pred petimi leti 18. november razglasil za Evropski dan za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, in sicer z željo po večji ozaveščenosti javnosti o takšnih dejanjih in o potrebi po njihovem preprečevanju. Tema letošnjega dne je opolnomočenje otrok za zaustavitev spolnega nasilja.
Ameriški Nacionalni center za pogrešane in izkoriščane otroke (National Center for Missing & Exploited Children) v izjavi za javnost opozarja na omejevanje njihovega delovanja na področju ukrepanja proti spolnim zlorabam otrok, zaradi t. i. »end-to-end« enkripcije. Ta je sicer zaradi zagotavljanja večje zasebnosti uporabnikov vedno bolj priljubljen način enkripcije komunikacije na spletu, saj načeloma omejuje možnost branja vsebine zgolj na pošiljatelja in naslovnika. A hkrati brez ustrezne rešitve v smislu zagotavljanja nadzora nad vsebinami, ki predstavljajo potencialno zlorabo otrok, tudi onemogoča pristojnim organizacijam odkrivanje in preprečevanje nadaljnje viktimizacije.
9. posvet E-zlorabe otrok na Fakulteti za družbene vede združil prek 250 predstavnikov strokovne javnosti, s ciljem, da bi znali perečo problematiko zlorab otrok na internetu še bolj učinkovito obravnavati v praksi
Spletno oko že dvanajst let deluje kot prijavna točka za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na internetu. V našem letnem poročilu povzemamo statistične podatke o obravnavi prijav v preteklem letu ter jih primerjamo s prejšnjimi leti.
V želji, da bi javnost bolje razumela način moderiranja vsebine in njihovo prizadevanje za oblikovanje pozitivnega okolja na spletu, je Facebook izdal že tretje poročilo o uveljavljanju določenih standardov skupnosti. Največje družbeno omrežje na svetu, ki šteje kar 2,3 milijarde uporabnikov, se namreč že dalj časa srečuje s pozivi po bolj učinkovitem odstranjevanju ekstremistično naravnanih vsebin. Posledično so začeli potencialno spornim vsebinam posvečati več pozornosti in v zadnjih letih pri iskanju takšnih vsebin postali bolj proaktivni.
