Evropska komisija je v sodelovanju z 39 organizacijami iz 26 članic Evropske unije izvedla že četrto spremljanje izvajanja kodeksa ravnanja za preprečevanje nezakonitega sovražnega govora na internetu. Na Spletnem očesu smo v tem okviru ponovno preverjali odzivnost družbenih omrežij na prijave slovenskih primerov sovražnega govora. Ta se je v primerjavi s prejšnjim spremljanjem še nekoliko izboljšala. Družbena omrežja so skupaj v povprečju odstranila 91,7 odstotka prijavljenih vsebin. Hkrati posebej Twitter še vedno močno zaostaja za zastavljenimi cilji.
Evropska uredba o zasebnosti, o kateri se trenutno dogovarja Svet EU, bi lahko med drugim tehnološkim podjetjem onemogočila uporabo programske opreme za skeniranje posnetkov spolnih zlorab otrok. Urad za notranje zadeve Združenega kraljestva se boji, da bo ta zakonodaja škodovala boju proti spolnim zlorabam otrok na spletu.
Facebook je v zadnjih treh mesecih s pomočjo orodja za strojno učenje odstranil 8.7 milijonov posnetkov spolnih zlorab otrok. Pred razvojem nove programske opreme se je Facebook zanašal na prijave s strani uporabnikov ali na filtre, programska oprema pa jim odstranjevanje močno olajša.
Slovenija bi morala okrepiti boj proti sovražnemu govoru na družabnih omrežjih, zagotoviti ustrezen pregon in kaznovanje storilcev ter okrepiti odziv organov kazenskega pregona.
Britanska Nacionalna agencija za boj proti kriminalu (NCA) navaja, da potencialni storilci spolnih zlorab otrok žrtve vse pogosteje iščejo v državah v razvoju. Otroci na Filipinih, v Keniji, Kambodži, Vietnamu, na Tajskem in v drugih državah so vedno bolj izpostavljeni tveganju, saj tamkajšnja zaščita računalnikov in digitalnih naprav ni kos naprednim tehnologijam.
Na Fakulteti za družbene vede je 27. septembra 2018 pod naslovom »Obravnava e-zlorab otrok: iz teorije v prakso« potekal osmi posvet na temo zlorab otrok na internetu. Organizatorji posveta prijavna točka Spletno oko, Center za varnejši internet Slovenije, Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave ter Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, so ponovno zabeležili velik interes strokovne javnosti za obravnavo te problematike.
Britanski minister za notranje zadeve Sajid Javid je dejal, da nekatera tehnološka podjetja spletnih spolnih zlorab otrok ne jemljejo dovolj resno. Podjetij ni želel imenovati, saj jim je hotel dati priložnost, da se odzovejo, a bo v primeru, da tega ne bi storila, ukrepal. Čeprav se je v zadnjih letih na tem področju pokazal napredek, je dejstvo, da spletne spolne zlorabe otrok niso redek pojav.
V Nemčiji se pogosto soočajo z nasiljem, usmerjenim proti beguncem. Nova raziskava kaže, da je za to zaslužen tudi Facebook. Nasilne objave spodbuja algoritem, katerega naloga je širjenje vsebine, ki bo povečala angažiranost uporabnikov. Ta algoritem izpostavlja objave, ki v nas sprožajo negativna čustva, kot sta jeza ali strah pred begunci, s čimer privablja uporabnike, da več časa preživijo na Facebooku. Na tak način so bolj izpostavljeni vplivu drugih.
Spletno oko že enajst let deluje kot prijavna točka za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na internetu. V našem letnem poročilu povzemamo statistične podatke o obravnavi prijav v preteklem letu ter jih primerjamo s prejšnjimi leti. Ob tem poročilo vključuje tudi pregled osnovnih terminov, povezanih z obravnavano problematiko, ter kratek pregled naših številnih aktivnosti, usmerjenih v preprečevanje in omejevanje omenjenih vsebin.
Prav gotovo ste na internetu že naleteli na pojav, ki ga imenujemo trolanje (angleško trolling). Spletni forumi, družbena omrežja, aplikacije za klepet in druga spletna mesta so polna komentarjev, ki provocirajo druge uporabnike z žalitvami, neprimernimi šalami in grožnjami. V nadaljevanju smo pripravili nekaj nasvetov, kako se zaščititi pred internetnimi troli.