»V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.« Tako je zapisano v 14. členu Ustave Republike Slovenije, ki ga še posebej velja izpostaviti na današnji dan.
Vsako leto 21. marca namreč obeležujemo svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji, saj ta dan zaznamuje obletnico pokola v mestu Sharpeville v Južnoafriški republiki leta 1960, ko je policija na miroljubnem protestu proti apartheidu ubila 69 ljudi. Šest let kasneje pa so Združeni narodi 21. marec razglasili za dan boja proti rasizmu in pozvali države k močnejši zavezi spodbujanja strpnosti, sožitja in izkoreninjanja rasne diskriminacije.
Mednarodna konvencija za odpravo vseh vrst oblik rasne diskriminacije iz leta 1966, ki jo je podpisalo in ratificiralo 178 držav po vsem svetu, danes velja za enega najpomembnejših temeljev in mednarodnih standardov človekovih pravic. Po tej konvenciji je rasna diskriminacija opredeljena kot »kakršno koli razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje prednosti na temelju rase, barve kože, porekla, narodnega ali etničnega izvora, ki ima namen ali dejanski učinek onemogočiti kogar koli ali ga prikrajšati za enakopravno priznavanje, uživanje ali uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem in vsakem drugem področju javnega življenja«.
Letošnji dan se osredotoča na zmanjševanje in odpravljanje naraščajočega nacionalističnega populizma in ekstremnih idej. Ob begunski krizi so se namreč začela po celem svetu širiti ekstremistična rasistična gibanja, ki spodbujajo rasizem, rasno diskriminacijo, ksenofobijo ter drugo nestrpnost in so pogosto usmerjeni proti migrantom ter beguncem.
V svoji nedavni resoluciji za odpravo rasizma, je generalna skupščina Združenih narodov ponovno poudarila, da so vsi ljudje rojeni svobodni, enaki v dostojanstvu in pravicah ter da lahko konstruktivno prispevajo k razvoju in blaginji družbe. Resolucija prav tako poudarja, da je vsaka doktrina rasne superiornosti znanstveno napačna, socialno nepravična in tudi nevarna, zaradi česar se po njej ne bi smel ravnati nihče.
Na prijavni točki Spletno oko obravnavamo prijave sovražnega govora po 297. členu Kazenskega zakonika RS, ki zajema tudi prepoved spodbujanja rasne nestrpnosti in sovraštva proti migrantom in beguncem.
VIR: Organizacija Združenih narodov, Ustava Republike Slovenije
Foto: Spletno oko, Pixabay
