Sovražni govor je izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne in praviloma uperjene proti depriviligiranim skupinam (etničnim, narodnim, verskim, kulturnim, spolnim in podobno) ali proti posameznikom, ki zaradi osebne okoliščine pripadajo omenjenim skupinam. Te osebne okoliščine so lahko:
Sovražni govor razčloveči tiste, proti katerim je usmerjen, njegov namen pa je lahko tudi ponižati, prestrašiti ali spodbuditi nasilje.
Izraz zajema govorno, pisno in nebesedno komunikacijo, kot na primer:
Besede, ki ponižujejo, razčlovečijo, odvzamejo dostojanstvo, postavljajo v podrejen položaj, vplivajo na to, kakšen položaj v družbi bodo imeli ljudje, proti katerim so usmerjene, kako bodo živeli, kako bodo z njimi ravnali drugi ljudje in nenazadnje, kako bodo razumeli sebe. Sovražni govor lahko enačimo s socialnim dejanjem, saj lahko grobo določi družbeni položaj tistih, proti katerim je usmerjen.
Spletno Oko obravnava sovražni govoror, kot je opredeljen v 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki v Sloveniji formalno definira in inkriminira kaznivi sovražni govor. Pri tem gre za javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti do določenih družbenih skupin. Pri opredeljevanju, kaj sovražni govor je, se v zadnjem obdobju sicer soočamo z vrsto nesporazumov, saj je razumevanje sovražnega govora pogosto bistveno širše od zgoraj opredeljenega kaznivega sovražnega govora (na osnovi 297. člena KZ-1). Mediji in državljani namreč v sovražni govor pogosto vključujemo tudi številne druge oblike nesprejemljive ali neprimerne komunikacije.
Več informacij o pravni podlagi podajamo na tej povezavi.
Sodna praksa v Sloveniji je na področju kaznivega sovražnega govora skromna.
