Skoraj dve tretjini otrok (62 odstotkov) je na spletu že kontaktirala oseba, za katero so vedeli ali sumili, da je odrasla ali vsaj pet let starejša od njih.
To je ena od ugotovitev poročila o spletnem zalezovanju finske podružnice organizacije Save the Children, ki si prizadeva za preprečevanje spolnih zlorab otrok.
Nevladne organizacije, ki se borijo za odkrivanje posnetkov spolnih zlorab otrok, pozdravljajo novico o razvoju tehnologije za varnost otrok na spletu, ki jo je v petek objavila družba Apple.
Spletno oko že štirinajst let deluje kot prijavna točka za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na internetu. V našem letnem poročilu za leto 2020 povzemamo statistične podatke o obravnavi prijav v preteklem letu in jih primerjamo s prejšnjimi leti.
V zadnjih mesecih so organizacije za varnost otrok opozarjale na zaskrbljujoče stanje. Veljavnost nove ePrivacy direktive Evropske unije je namreč omejila možnosti tehnoloških podjetij za odkrivanje, poročanje in odstranjevanje gradiva s posnetki spolnih zlorab otrok na spletu. Direktiva je začela veljati kljub številnim opozorilom organizacij, da bodo zaradi njene uveljavitve trpeli otroci.
Sovražni govor je danes prisoten vsepovsod. Srečamo ga tako v vsakdanjem realnem življenju, še posebej pa smo mu izpostavljeni pri uporabi spleta. Prav sodobna spletna orodja (kot na primer spletne platforme za izmenjavo videov ali pa možnost komentiranja spletnih vsebin) so omogočila, da si posameznik pod t. i. plaščem anonimnosti privošči več, kot bi si sicer, torej biti tudi še posebej žaljiv in krut.
V šestih tednih po začetku veljavnosti direktive o e-zasebnosti število poročil o spolnem izkoriščanju otrok v Evropski uniji upadlo kar za 51 odstotkov.
Otroci in mladostniki v Sloveniji so v prvem zaprtju spomladi pred zasloni preživeli skoraj sedem ur dnevno, od tega slabe štiri ure zaradi šolskih obveznosti. Dva od petih sta izrazila zaskrbljenost glede varnosti na spletu, 62 odstotkov jih je opazilo sporočila sovražnega govora.
Pred 21. decembrom so številni akterji na mednarodni ravni, vključno z našo prijavno točko in središčem ZIPOM, opozarjali na problematično ureditev na področju avtomatiziranih sistemov za prepoznavo spolnih zlorab otrok, ki jih uporabljajo tehnološka podjetja. Evropska unija do tega datuma ni sprejela ukrepov, ki bi zagotavljala njihovo nemoteno nadaljnjo uporabo. Kot poroča BBC je Facebook, ki upravlja z daleč največjo količino zasebnih sporočil uporabnikov, v odziv na to že izklopil nekatera od tovrstnih orodij.
Obstaja nevarnost, da bodo storilci spolnih zlorab otrok na internetu kmalu lahko delili zbirke posnetkov zlorab brez skrbi, da bi jih pri tem odkrili. Hkrati bi lahko na tem področju ostali brez zaščitnih ukrepov proti nagovarjanju otrok prek interneta za spolne namene (t.i. groomingu). Ker menimo, da je opustitev zaščite zlorabljenih otrok nedopustna, evropske poslance pozivamo, naj zakonodajo uredijo tako, da bo še naprej omogočala samodejno zaznavanje zlorab.
Twitter se je odločil za širitev politike ravnanja v zvezi s sovražnim govorom. Na družbenem omrežju poudarjajo, da spodbujajo svobodo izražanja, a da zloraba, nadlegovanje in sovražne vsebine niso zaželene oblike komuniciranja. 2. decembra 2020 so tako sporočili, da prepovedujejo vsebine, ki razčlovečijo ljudi na podlagi rase, etnične ali nacionalne pripadnosti, in da bodo take vsebine odslej na podlagi prijav uporabnikov odstranjevali.
