Sovražni govor je danes prisoten vsepovsod. Srečamo ga tako v vsakdanjem realnem življenju, še posebej pa smo mu izpostavljeni pri uporabi spleta. Prav sodobna spletna orodja (kot na primer spletne platforme za izmenjavo videov ali pa možnost komentiranja spletnih vsebin) so omogočila, da si posameznik pod t. i. plaščem anonimnosti privošči več, kot bi si sicer, torej biti tudi še posebej žaljiv in krut.
V šestih tednih po začetku veljavnosti direktive o e-zasebnosti število poročil o spolnem izkoriščanju otrok v Evropski uniji upadlo kar za 51 odstotkov.
Otroci in mladostniki v Sloveniji so v prvem zaprtju spomladi pred zasloni preživeli skoraj sedem ur dnevno, od tega slabe štiri ure zaradi šolskih obveznosti. Dva od petih sta izrazila zaskrbljenost glede varnosti na spletu, 62 odstotkov jih je opazilo sporočila sovražnega govora.
Pred 21. decembrom so številni akterji na mednarodni ravni, vključno z našo prijavno točko in središčem ZIPOM, opozarjali na problematično ureditev na področju avtomatiziranih sistemov za prepoznavo spolnih zlorab otrok, ki jih uporabljajo tehnološka podjetja. Evropska unija do tega datuma ni sprejela ukrepov, ki bi zagotavljala njihovo nemoteno nadaljnjo uporabo. Kot poroča BBC je Facebook, ki upravlja z daleč največjo količino zasebnih sporočil uporabnikov, v odziv na to že izklopil nekatera od tovrstnih orodij.
Obstaja nevarnost, da bodo storilci spolnih zlorab otrok na internetu kmalu lahko delili zbirke posnetkov zlorab brez skrbi, da bi jih pri tem odkrili. Hkrati bi lahko na tem področju ostali brez zaščitnih ukrepov proti nagovarjanju otrok prek interneta za spolne namene (t.i. groomingu). Ker menimo, da je opustitev zaščite zlorabljenih otrok nedopustna, evropske poslance pozivamo, naj zakonodajo uredijo tako, da bo še naprej omogočala samodejno zaznavanje zlorab.
Twitter se je odločil za širitev politike ravnanja v zvezi s sovražnim govorom. Na družbenem omrežju poudarjajo, da spodbujajo svobodo izražanja, a da zloraba, nadlegovanje in sovražne vsebine niso zaželene oblike komuniciranja. 2. decembra 2020 so tako sporočili, da prepovedujejo vsebine, ki razčlovečijo ljudi na podlagi rase, etnične ali nacionalne pripadnosti, in da bodo take vsebine odslej na podlagi prijav uporabnikov odstranjevali.
Družbeno omrežje Facebook je na vseh svojih straneh prepovedalo zanikanje holokavsta.
Spletno oko, Center za varnejši internet Slovenije, Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave in Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije so organizirali že 10. posvet E-zlorabe otrok, ki je potekal v torek, 22. septembra 2020, prek interneta.
Spletno oko že trinajst let deluje kot prijavna točka za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na internetu. V letnem poročilu povzemamo statistične podatke o obravnavi prijav v preteklem letu in jih primerjamo s prejšnjimi leti.
Evropska komisija je 24. julija 2020 sprejela evropsko strategijo za učinkovitejše naslavljanje problematike posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu. Strategija predstavlja okvir za ukrepanje Evropske unije v letih med 2020 in 2025, da bi se celovito odzvala na rastočo grožnjo vse večje razširjenosti spolnih zlorab otrok, tako na internetu kot tudi neposredno.
