Evropska komisija je v sodelovanju z 39 organizacijami iz 26 članic Evropske unije izvedla že četrto spremljanje izvajanja kodeksa ravnanja za preprečevanje nezakonitega sovražnega govora na internetu. Na Spletnem očesu smo v tem okviru ponovno preverjali odzivnost družbenih omrežij na prijave slovenskih primerov sovražnega govora. Ta se je v primerjavi s prejšnjim spremljanjem še nekoliko izboljšala. Družbena omrežja so skupaj v povprečju odstranila 91,7 odstotka prijavljenih vsebin. Hkrati posebej Twitter še vedno močno zaostaja za zastavljenimi cilji.
Na evropski ravni odstranjenih 72% prijavljenih primerov
Kodeks, ki predstavlja enega izmed osrednjih ukrepov, s katerim se Evropska komisija sooča s perečo problematiko internetnega sovražnega govora, so konec maja 2016 podpisali predstavniki družbenih omrežij Facebook, Twitter, YouTube in Microsoft. Četrto spremljanje izvajanja kodeksa potrjuje nadaljnji napredek družbenih omrežij pri izpolnjevanju zaveze, da bodo na večino zahtevkov za odstranitev nelegalnega sovražnega govora odgovorila v manj kot 24 urah ter da bodo, če bo to nujno, odstranila ali onemogočile dostop do takšnih vsebin.
Družbena omrežja so v povprečju odstranila 72% prijavljenih primerov sovražnega govora, ki so jih prijavile organizacije iz 26 držav članic EU. V prvem monitoringu je ta delež znašal zgolj 28%, v drugem 59%, v tretjem pa 70%. Facebook je odstranil 82,4%, Youtube 84,9%, Twitter pa 42,3% prijavljenih spornih vsebin. V primerjavi s prejšnjim spremljanjem je opazen napredek Youtuba. V povprečju so omrežja odstranila 85,5% primerov, kjer je šlo za pozivanje k umoru ali nasilju proti specifičnim skupinam in 58,5% vsebin, kjer je šlo za druge oblike sovražnega govora. Pri evropski komisiji ocenjujejo, da to kaže, da družbena omrežja vsebine pregledujejo natančno in z občutljivostjo za ravnovesje med svobodo govora in zaščito družbenih skupin.
Delež odstranitev na ravni EU (vir: Evropska komisija)
Tudi pri slovenskih primerih najmanj odziven Twitter
Odzivnost družbenih omrežij se tudi za prijave iz Slovenije opazno izboljšuje, saj so v tokratnem spremljanju v povprečju odstranila 91,7% vseh prijavljenih primerov sovražnega govora, medtem ko je denimo v tretjem monitoringu ta delež znašal 78,3%, v prvem spremljanju leta 2016 pa ni bil odstranjen niti en primer. Tako kot v prejšnjih spremljanjih smo primere sovražnega govora najprej prijavili kot običajni uporabniki. V štirih petinah primerov je temu sledila odstranitev vsebin. Če vsebina ni bila odstranjena, smo nato dobro petino prijavili še kot t.i. verodostojni prijavitelji. Slednje predstavlja alternativno obliko prijave, katere namen je, da se na dodaten način preverja odzivnost družbenih omrežij.
Tudi pri slovenskih primerih so očitne razlike v odzivnosti med omrežjema Facebook in Youtube na eni strani ter omrežjem Twitter na drugi. Facebook se je namreč z odstranitvijo ali s pojasnilom o neodstranitvi v 24 urah ponovno odzval na skoraj vse običajne prijave sovražnega govora, na njihovi podlagi pa je odstranil 92% prijavljenih primerov. Youtube je odstranil 78% na običajen način prijavljenih primerov, v prejšnjem spremljanju pa le 29%. Še vedno za Facebookom zelo zaostaja pri obveščanju prijaviteljev o obravnavi prijav.
Twitter po drugi strani pri običajnem načinu prijave ni odstranil niti enega primera sovražnega govora (o tem tudi ni podal pojasnila), po stopnjevanju prek kanala verodostojnih prijaviteljev pa jih je odstranil 75%. V večji meri se torej odziva na prijave prek kanala verodostojnih prijaviteljev. To je problematično, saj bi družbena omrežja z vso zavzetostjo obravnavati vse prijave. Kanal verodostojnih prijaviteljev ne more nadomeščati običajnih kanalov obveščanja, ki so na voljo vsem uporabnikom.
Neuspešne prijave nam lahko posredujete
Uporabnike pri prijavljanju sovražnega govora lahko ovirajo tudi zapleteni postopki ali skrite možnosti za prijavo. Da bi naslovili to težavo, smo lani na prijavni točki pripravili priročnik za prijavo, ki je naletel na zelo dober odziv. Še vedno velja, da nam javnost lahko primere prijav sovražnega govora, na katere ni bilo odgovora ali sumite, da so bile neupravičeno zavrnjene posreduje prek posebnega obrazca na strani.
Projekt SCAN
Četrti monitoring je bil izveden v okviru projekta sCAN (Platforms, Experts, Tools: Specialised Cyber-Activists Network). Namen projekta je zamejiti sovražni govor na internetu s spremljanjem njegovega obsega na družbenih omrežjih, analizo pojavnosti njegovih različnih oblik, izvedbo treningov, diseminacijo vsebin, zagovorništvom in pripravo publikacij.