Točka za prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu

Letno poročilo prijavne točke Spletno oko za leto 2018

16.9.2019

Spletno oko že dvanajst let deluje kot prijavna točka za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na internetu. V našem letnem poročilu povzemamo statistične podatke o obravnavi prijav v preteklem letu ter jih primerjamo s prejšnjimi leti. Letno poročilo si lahko v celoti ogledate tukaj.

Posnetki spolnih zlorab otrok: porast deleža najmlajših žrtev

Na prijavno točko smo v letu 2018 prejeli 350 prijav spletnih strani, ki naj bi prikazovale posnetke spolnih zlorab otrok. Po pregledu smo ocenili, da je bilo med temi 159 primerov oziroma 45 % tudi po naši oceni nezakonitih. Večina preostalih primerov je prikazovala spolne aktivnosti odraslih oseb. V primerjavi z letom 2017 se je nekajkrat povečalo tako število prijav, kot tudi nezakonitih primerov. To pripisujemo tudi intenzivni kampanji ozaveščanja o problematiki posnetkov spolnih zlorab otrok in o možnostih prijave na našo točko. Sporne primere smo posredovali v pregled in obravnavo Policiji in prijavnim točkam držav, kjer so se vsebine nahajale – najpogosteje je bilo to v ZDA in na Nizozemskem.

Med prijavami, posredovanimi organom pregona, je največji delež prikazoval otroke stare od 11 do 15 let, zaznali pa smo tudi porast deleža posnetkov, na katerih so žrtve najmlajši otroci, stari od 0 do 6 let. Slednjih je bilo 14 % vseh (leta 2017 jih je bilo 8 %). Zaskrbljujoč je tudi večji delež posnetkov, ki prikazujejo hujše oblike spolnih zlorab. Delež teh je bil 55 % (lani 46 %). Na posnetkih so bile žrtve v veliki večini primerov deklice.

Največ primerov sovražnega govora na narodnostni osnovi

Uporabniki spleta so lani prijavili 591 primerov domnevno nezakonitega sovražnega govora, kar je nekoliko več kot leto poprej, po naši oceni potencialno kaznivih primerov pa je bilo 35 oziroma 10 več kot lani. Na Policiji so po pregledu prijav podali 21 kazenskih ovadb.

Pri primerih, posredovanih Policiji, je šlo najpogosteje (v 28 % primerov) za sovražni govor na narodnostni oziroma etnični osnovi. Če seštejemo kategoriji sovražnega govora proti prebežnikom (14 %) in proti pripadnikom islamske veroizpovedi (23 %), ki se zelo prepletata, pa bi ta predstavljala največji delež domnevno nezakonitih primerov. Največ se jih je nahajalo na novičarskih portalih, manj pa na družbenih omrežjih in forumih.

Sledi nam na Twitterju


Kontakt

O nas

Za medije


Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko CDI

Sofinancerja


 

Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov