Točka za prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu

Desetletnica delovanja prijavne točke Spletno oko

11.4.2017

Letos mineva deset let, odkar na prijavni točki Spletno oko javnosti omogočamo anonimno prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na internetu. V tem obdobju smo prejeli prek 21 tisoč prijav, pri več kot 1900 prijavah pa smo ugotovili znake nezakonitosti in jih v skladu s tem tudi posredovali policiji. Ob skrbi za hitro in učinkovito obravnavo prijav smo se za zmanjševanje obsega obeh vrst spornih vsebin zavzemali tudi z organizacijo dogodkov, rednim ozaveščanjem strokovne in splošne javnosti ter z intenzivnim sodelovanjem z drugimi akterji in iniciativami. Ob desetletnici prve prejete prijave se z zadovoljstvom oziroma na opravljeno delo in polni idej načrtujemo nadaljnje delo v smeri našega poslanstva.

Prijavna točka danes deluje v okviru Centra za varnejši internet, ki ga koordinira Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede v sodelovanju z zavodom Arnes, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in zavodom MISSS, financirata pa ga Agencija INEA pri Evropski komisiji in Direktorat za informacijsko družbo pri Ministrstvu za javno upravo.

 

Skoraj 1400 posredovanih prijav posnetkov zlorab otrok

V obdobju od leta 2007 do vključno leta 2016 smo na prijavno točko prejeli 5100 prijav domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, zaradi ocenjene nezakonitosti pa smo jih policiji posredovali 1394. Večinoma so se vsebine nahajale na tujih strežnikih – takšne prijave smo zato posredovali tudi prijavnim točkam v tujini. V omenjenem obdobju so bili na dobrih dveh tretjinah posnetkov zlorab prikazani otroci oziroma mladoletne osebe v erotičnih položajih, na slabi tretjini pa so bile prikazane zlorabe hujše kategorije. Do vključno leta 2012 je število prijav na prijavno točko strmo rastlo, nato pa je upadlo – razlog za to med drugim vidimo v spremembi zakonodaje, ki je inkriminirala tudi dostopanje do posnetkov zlorab.

Učinkovito izmenjavo prijav s prijavnimi točkami v tujini nam omogoča sodelovanje v mednarodnem združenju prijavnih točk INHOPE. Ta izmenjava v zadnjih dveh letih poteka prek nove platforme ICCAM, ki preprečuje nepotrebno večkratno pregledovanje vsebin na ravni različnih institucij in hkrati predstavlja orodje, ki prek sodelovanja z Interpolom pomaga pri identifikaciji žrtev zlorab. Tovrstne zelo dobrodošle izboljšave sodelovanja so v zadnjih desetih letih od nas zahtevale nenehno prilagajanje in izobraževanje strokovnega kadra.

Kot del svojega poslanstva na Spletnem očesu prepoznavamo ozaveščanje strokovne javnosti o problematiki spornih vsebin. V skladu s tem v sodelovanju z Upravo kriminalistične policije Generalne policijske uprave in Združenjem za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije že od leta 2011 na letni ravni organiziramo posvet na temo zlorab otrok na internetu. V okviru teh dogodkov smo v Slovenijo povabili 12 tujih strokovnjakov in strokovnjakinj, ki so predstavili svoje bogate izkušnje in najnovejša dognanja, gostili pa smo tudi številne slovenske strokovnjakinje_e. V šestih letih se je posvetov udeležilo več kot 1100 udeležencev in udeleženk iz vrst policije, tožilstev, sodišč, ponudnikov internetnih storitev, ministrstev, iz šolstva, centrov za socialno delo, akademske sfere ter nevladnih organizacij.

Nedavna raziskava med slovenskimi ljubitelji erotike je pokazala, da dostopnost posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu ostaja relativno visoka in da uporabnice_ki interneta lahko nehote naletijo na tovrstne vsebine. Izsledki krepijo našo zavezanost k nadaljnji promociji prijavne točke in k opozarjanju na problematiko spolnega izkoriščanja otrok na internetu.

 

Javnost bolje razume sovražni govor, izzivi ostajajo veliki

V prvih desetih letih delovanja smo na prijavno točko prejeli 16129 prijav domnevno nezakonitega sovražnega govora. V 516 primerih (3% vseh prejetih prijav) smo ocenili, da te opozarjajo na dejanske elemente nezakonitosti po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), zato smo jih v nadaljnjo obravnavo posredovali policiji. Pri ugotovljenih domnevno nezakonitih primerih je šlo najpogosteje za sovražni govor na podlagi narodnosti ter spolne usmerjenosti, temu so sledili primeri sovražnega govora na podlagi verske pripadnosti ter primeri govora, uperjenega proti Romom ter proti prebežnikom.

Že od začetka delovanja smo bili aktivni tudi pri iskanju načinov za omejevanje sovražnega govora in osveščanju javnosti na tem področju. Na pobudo nekaterih spletnih medijev smo tako pripravili kodeks za regulacijo sovražnega govora na spletnih portalih, h kateremu je do leta 2011 pristopilo osem osrednjih spletnih portalov. S kodeksom smo pripomogli k poenotnju smernic za reguliranje sovražnega govora na portalih in k vzpostavitvi novega kanala za neposredno prijavo domnevno nezakonitega sovražnega govora in drugih oblik nestrpnega in žaljivega govora. Rezultat sodelovanja s spletnimi portali predstavlja tudi publikacija z nasveti in dobrimi praksami moderiranja uporabniških vsebin Modri Moderator Moderira.

Z namenom ozaveščanja strokovne in splošne javnosti smo v desetih letih organizirali tudi vrsto posvetov in okroglih miz na temo sovražnega govora in izzivov, ki jih predstavlja njegova regulacija. Ob tem so sodelavke_ci prijavne točke tudi sami gostovali na številnih tovrstnih dogodkih v organizaciji nevladnih organizacij. Posebej ob aktualnih dogodkih na tem področju v Sloveniji in po svetu ter ob spremembah zakonodaje pa so predstavnice_ki Spletnega očesa javnost o tej problematiki obveščali tudi prek medijskih nastopov in odgovorov na novinarska vprašanja.

Pomembno pri omejevanju sovražnega govora je tudi raziskovalno delo. Sodelavke in sodelavci Spletnega očesa so bili leta 2012 med avtorji članka »Zaznava sovražnega govora na slovenskem spletu« (objavljen je bil v reviji Teorija in praksa) , v katerem so preučevali razumevanje sovražnega govora med slovenskimi uporabniki interneta. Primerjava z lanskoletno anketo agencije GfK nakazuje, da se je razumevanje koncepta sovražnega govora v slovenski javnosti v tem času do neke mere izboljšalo. Boljše prepoznavanje koncepta lahko predstavlja pomemben korak, kljub temu pa ne moremo mimo tega, da uporaba skrajnih oblik sovražnega govora med slovenskimi uporabniki interneta v zadnjih letih posebej na družbenih omrežjih narašča. Ta in druge zaskrbljujoče trende ter številne druge informacije o stanju na področju sovražnega govora v Sloveniji pokriva publikacija »Sovražni govor v Republiki Sloveniji: Pregled stanja«, katere soavtor je bil v okviru projekta »Z (od)govorom nad sovražni govor« tudi sodelavec prijavne točke.

 

Sodelovanje na nacionalni in globalni ravni

Že vse od vzpostavitve Spletno oko pri obravnavi prijav, organizaciji letnih posvetov in na drugih področjih odlično sodeluje s policijo. To sodelovanje je za nas izrednega pomena, saj je tako na področju posnetkov spolnih zlorab otrok kot tudi nezakonitega sovražnega govora ključno intenzivno sodelovanje vseh akterjev, ki pri svojem delu prihajajo v stik s temi vsebinami. Pri prizadevanjih za zmanjševanja obsega gradiv s spolnimi zlorabami otrok je bila za nas tako zelo pomembna tudi krepitev sodelovanja z internetnimi ponudniki in njihova pripravljenost, da ukrepajo, ko je to potrebno.

Zaradi globalne narave interneta je za doseganje trajnih sprememb na obeh navedenih področjih nujna tudi intenzivna koordinacija na mednarodni ravni. Ob že omenjenem delovanju v okviru združenja INHOPE je na tem mestu potrebno izpostaviti tudi sodelovanje Spletnega očesa v monitoringih kodeksa ravnanja o sovražnem govoru na spletu, ki so ga lani podpisali ponudniki IT storitev. Rezultati prvega monitoringa so sicer zaskrbljujoči, saj se prav v nobenem izmed primerov prijav sovražnega govora, ki smo ga posredovali ponudnikom, ti niso odzvali z odstranitvijo sporne vsebine. V roku nekaj mesecev bo izveden še drugi monitoring istega kodeksa, kjer se nadejamo boljšega odziva.

 

 

Sledi nam na Twitterju


Kontakt

O nas

Za medije


Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko CDI

Sofinancerja


 

Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov