Stališče prijavne točke Spletno oko glede možnosti blokiranja dostopa do posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu

06.09.2016

Na prijavni točki Spletno oko smo v preteklih tednih z zaskrbljenostjo spremljali odzive, ki so se pojavljali v medijih kot odgovor na predlog Ministrstva za javno upravo, da se s spremembami tretjega odstavka 203. člena Zakona o elektronskih komunikacijah tudi v Sloveniji uvede možnost blokiranja dostopa do posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu.

Spletno oko, ki deluje pod okriljem mednarodne mreže prijavnih točk INHOPE, se za to rešitev zavzema že od leta 2010. Z željo, da bi po zgledu mnogih evropskih držav to možnost vpeljali tudi slovenski operaterji, smo organizirali več sestankov in posvetov, na katere smo povabili tako zagovornike kot nasprotnike rešitve. Po številnih diskusijah smo na enem izmed tovrstnih sestankov celo prišli do konsenza  - tudi nasprotniki ukrepa so se strinjali, da je potrebno poskrbeti za preprečitev dostopa do posnetkov spolnih zlorab otrok. Kazalo je, da je ovira le še v tem, da operaterjem tega ukrepa ne dovoljuje zakon.

Danes zakonsko rešitev imamo, kljub temu pa se zdi, da smo ponovno na začetku. Pojavljajo se namreč številni glasovi, na podlagi katerih bi lahko sklepali, da ukrep blokiranja dostopa do posnetkov, ki prikazujejo posilstva in druge spolne zlorabe otrok, pomeni začetek konca svobode na internetu. Hkrati je zelo malo pozornosti namenjene temu, kaj pomeni, da ukrepa proti najbolj zavrženim vsebinam na spletu ne sprejmemo.

Iz leta v leto organi pregona odkrivajo več in več mrež storilcev, vse več je aretacij in zaseženega je vse več materiala s posnetki zlorab. Internet storilcem omogoča do pred kratkim nepredstavljive možnosti izmenjevanja teh posnetkov in tudi okolja, ki jim nudijo podporo pri njihovih najbolj izprijenih dejanjih. Prav zato je pomemben sprejem številnih premišljenih ukrepov, ki se osredotočajo na mejne skupine storilcev, vplivajo na manj ogledov tovrstnih vsebin ter ščitijo žrtve.

Dejstvo, da tisti, ki so že globoko v breznu ogledovanja posnetkov, blokiranje lahko obidejo, nikakor ne pomeni, da ta nima učinka. Strokovnjaki opozarjajo, da prav enostaven dostop do posnetkov zlorab pogosto posameznika lahko vodi k temu, da prične redno obiskovati te strani. Storilec namreč v tem primeru lažje živi v zanikanju, da zgolj ogledovanje teh posnetkov ne pomeni nič slabega, da gre za »zločin brez žrtve«. Blokiranje omogoča, da ta dejavnik pomembno omejimo, saj posameznik ob poskusu ogleda blokirane strani prejme nedvoumno opozorilo o zavrženosti in hkrati tudi o nelegalnosti ogledovanja teh vsebin. Manj ogledov pa pomeni manj povpraševanja po teh vsebinah in s tem manj zlorab in posilstev, ki so neizogibno potrebna, če želijo storilci zadostiti temu povpraševanju.

V dobi interneta žrtve spolnih zlorab niso nujno zlorabljene enkrat, ampak so ponovno zlorabljene vsakokrat, ko nekdo na internetu naleti na posnetke njihove zlorabe. Nekateri posnetki na internetu ostajajo desetletja.

Te vsebine naj bi bilo po mnenju nekaterih nasprotnikov sprememb zakonodaje povsem enostavno odstraniti, denimo s pozivanjem ponudnikom internetnih vsebin ali s pridobitvijo ustreznih sodnih odredb. Kljub sodelovanju številnih akterjev na globalni ravni pa v praksi to nikakor ni tako enostavno. V številnih državah po svetu preprosto ni sodelovanja med prijavnimi točkami, policijo in operaterji, ki bi omogočalo, da se ti posnetki umaknejo. Videi in fotografije spolnih zlorab otrok pa ne ostajajo dostopni zgolj v teh državah, temveč povsod - zaenkrat tudi v Sloveniji in v vseh drugih državah, kjer blokiranje ni urejeno.

Z uvedbo možnosti blokiranja dostopa do posnetkov, ki prikazujejo posilstva in druge oblike spolnih zlorab otrok, ima Slovenija priložnost, da naredi pomemben korak k zaščiti zlorabljenih otrok, ki se vedno znova pojavljajo na teh posnetkih. Žal s tem ukrepom zlorab ne bomo izbrisali iz življenja teh otrok, lahko pa jim vsaj zagotovimo, da prikazov njihovih zlorab iz ozemlja Slovenije ni mogoče doseči z enim klikom.