Za spopadanje s problemom zlorab otrok preko spleta je najprej potrebno zavedanje v družbi, ukrepati pa morajo vsi, policija, internetni ponudniki in splošna javnost, ter prijaviti primere zlorab otrok na spletu, piše Dnevnik.
V Bruslju so na Evropski komisiji 13. septembra obravnavali vprašanje, v kakšni meri države članice upoštevajo priporočila za varnost otrok v digitalnem svetu. Ta so zapisana v Digitalni agendi za Evropo in se ukvarjajo z zaščito mladostnikov, ki uporabljajo avdiovizuelne in spletne storitve.
Več švedskih časnikov je naznanilo, da ne bodo več dopuščali anonimnih spletnih komentarjev, saj se jim zdi, da se sekcijo komentarjev izrablja za forume sovražnega govora.
Avstralski zakon o kibernetskem kriminalu ima resne pomanjkljivosti, je prepričan senator stranke zelenih Scott Lundlam. Predlagani zakon bi prisilil ponudnike internetnih storitev (ISP), da zbirajo realno časovne podatke o prenosih preko interneta in jih ponudili v vpogled lokalnim in mednarodnim policijskim silam, za obdobje do 30 dni.
Zaščitnica človekovih pravic na Finskem Eva Biaudet želi omejiti anonimne komentarje na spletu. Sodeč po njenih besedah bi morale obstajati pravne posledice tudi za milejše oblike kršitev sovražnega govora. Verjame namreč, da je trenutni prag za priznavanje sovražnega govora na Finskem postavljen tako visoko, da oblasti lahko posežejo v samo najresnejših primerih.
Lanskega marca je Evropska komisija predstavila predlog Direktive proti spolni zlorabi, spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji. Cilj, ki ga direktiva zasleduje, je učinkovitejši boj zoper spolno zlorabo in izkoriščanje otrok v Evropski Uniji. Predlog uvaja minimalno približevanje zakonodaj držav članic za inkriminiranje najhujših oblik spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, za razširitev nacionalne pristojnosti in za zagotovitev minimalne pomoči žrtvam. Naslanja se na Konvencijo Sveta Evrope CETS št. 201 o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo, ki predstavlja trenutno najvišji mednarodno veljavni standard za zaščito otrok pred spolno zlorabo in izkoriščanjem ter na obstoječi Okvirni sklep iz leta 2004, ki ga bo navedena direktiva nadomestila.
San Francisco - PhotoDNA, ki so ga razvili pri Microsoftu, bo Facebooku olajšal delo pri odpravljanju spornih fotografij, ki se znajdejo med velikim številom fotografij, ki jih na svoje strani vsak dan nalagajo njegovi uporabniki. Do sedaj je bil Facebook odvisen predvsem od prijav s strani uporabnikov.
Zaradi naraščajočega obsega vsebin otroške pornografije na spletu obstaja več načinov regulacije. Blokiranje, s tujko content filtering vsebin otroške pornografije, je eden izmed načinov. V evropskem prostoru sicer že obstaja nekaj izkušenj z blokiranjem vsebin otroške pornografije.
