Dr. Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta je odprla debato z izjavo, da je splet nekaj najlepšega kar se je zgodilo sovražnemu govoru. S tem se je navezovala na anonimnost, ki je bila, sploh v letih po njegovi ustanovitvi, značilna za splet. Po drugi strani dr. Kogovškova v prekomerni regulaciji govora na spletu vidi enakovreden problem sovražnemu govoru, saj se po njenih besedah »ta [prekomerna regulacija] pogosto obrne proti nam«. Gostja je ob tem poudarila pomembnost tega, da se vzpostavi objektivne standarde za to, kaj sovražni govor je, saj za enkrat na tem področju obstaja veliko zmede.
Lija Mihelič iz prijavne točke Spletno oko je predstavila prizadevanja projekta na področju omejevanja sovražnega govora na spletu. Povedala je, da vsako leto dobijo več prijav. Lani se je zaradi sovražnega in žaljivega govora nanje obrnilo 800 ljudi, policiji so poslali 67 prijav. Letos so dobili kar 2835 prijav, policiji pa so jih poslali 95. Policija je na tožilstvo na podlagi teh prijav predlani vložila 12 ovadb, lani pa 27. Lija Mihelič je še poudarila, da je v jasnosti veliko nerazumevanja o tem, kakšne vrste javni zapisi spadajo med kazniv sovražni govor. Težavo vidi v širokem in ohlapnem 297. členu KZ-1 na eni strani, in zelo ozko pravno prakso na drugi strani.
Jernej Rovšek, namestnik varuhinje človekovih pravic, je predlagal, da bi se v primerih, ko določenemu zapisu ne moremo določiti, ali je ustrezen za sankcioniranje po 297. členu KZ-1 (javno spodbujanje nasilja, sovraštva ali nestrpnosti), sporne prispevke lahko kaznovalo kot prekršek, in sicer v okviru zakona o javnem redu in miru. To bi bila po njegovem mnenju ena od možnosti, čeprav namestnik varuhinje priznava, da ustreznih rešitev, kako se soočiti s problemom sovražnega govora na spletu, za enkrat nima nihče.
Neučinkovitost pri soočanju s sovražnim govorom na spletu
Na okrogli mizi, ki se je odvijala po predstavitvah, so bili prisotni vrhovni državni tožilec Aleš Butala, koordinatorka projekta Spletno Oko Lija Mihelič, vodja oddelka za terorizem in ekstremno nasilje pri policiji Albert Černigoj ter odgovorna urednica portala Žurnal24 Polona Movrin. Debato je povezovala novinarka in odgovorna urednica revije Obrazi, Alma M. Sedlar.
Rdeča nit debate se je odvijala okoli ocene, da je sovražnega govora na spletu vse več, po drugi strani pa nismo dovolj učinkoviti pri soočanju z njim. Nazoren primer tega je predstavila Lija Mihelič z besedami, da v treh letih obstoja prijavne točke Spletno oko niti ena prijava domnevnega sovražnega govora še ni dočakala razsodbe na sodišču.
Predstavnik policije Albert Černigoj je povedal, da se število prijav, ki jim jih posreduje prijavna točka Spletno oko povečuje, prav tako pa se povečuje število prijav, ki jih na policiji evidentirajo kot kazniva. V prvem polletju letošnjega leta je bilo slednjih 43.
Vrhovni državni tožilec je opozoril, da so velik problem pri obravnavanju primerov sovražnega govora sodni zaostanki. Po štirih letih, je po njegovih besedah, vsa ost primera izgubljena. Sicer bo aprila naslednje leto v veljavo prišel nov zakon, ki širi področje sovražnega govora, a ob tem Butala poudarja, da obstaja resnična skrb, da bo vsa dosedanja sodna praksa pri obravnavanju sovražnega govora, ki jo je že sedaj zelo malo, postala irelevantna. V novi zakonodaji, ki bo usklajena z evropskimi akti, so zakonski znaki določeni nekoliko strožje.
Vloga civilne družbe pri (samo)regulaciji sovraštva na spletu
Vsi gostje na okrogli mizi so se strinjali, da je civilna družba pomemben člen pri soočanju s sovražnim govorom na spletu. Gostje so imeli sicer različne poglede na količino vloženih kazenskih ovadb. Po presoji vrhovnega državnega tožilca je pomembno to, da je v ovadbi čim več informacij, samo število prijav pa ni pomembno, po drugi strani pa Kogovškova pozdravlja povečanje števila kazenskih ovadb primerov domnevnega sovražnega govora, kot pomemben korak v boju proti sovražnemu govoru na spletu.
Tako Albert Černigoj kot Aleš Butala pozdravljata preventivne ukrepe, ki jih posamezniki in organizacije civilne družbe sprejmejo v boju proti sovražnemu govoru. Pomembno vlogo pri tem igra samoregulacija v družbi, pri kateri so v boju proti sovražnemu govoru vključeni vsi ljudje.
Ker v tem kontekstu gostje in občinstvo niso mogli zaobiti aktualnega dogajanja v tem času (sporen zapis na strani stranke SDS), so nekateri še pozdravili humoren odziv ljudi na domnevni sovražni govor v aktualnem primeru. Tovrsten pristop po njihovem mnenju lahko razoroži nestrpnost, ki izhaja iz neprimernih komentarjev.
Tekst: Miha Glavač
