Ljubljana - Veliko lažje je obsoditi tistega, ki je v trgovini ukradel čokolado, kot tistega, ki javno spodbuja sovraštvo, nasilje ali nestrpnost. Zakonske znake tega kaznivega dejanja je namreč veliko težje prepoznati, je na javnem forumu o sovražnem govoru v spletnih medijih, ki ga je priredilo društvo Legebitra, ugotavljal vrhovni državni tožilec Aleš Butala. A prihodnje leto, ko bo začel veljati spremenjeni člen KZ, bodo organi pregona še pred težjo nalogo, saj so znaki omenjenega kaznivega dejanja določeni še strožje. Kakšna bo sodna praksa, si Butala ni upal napovedati.
Razkorak med pičlo sodno prakso in strmim naraščanjem števila prijav sovražnega govora na spletu, ki je po mnenju vseh udeležencev foruma nevaren in ga nikakor ne bi smeli podcenjevati, je že zdaj skrb zbujajoč. S tem se ne smemo sprijazniti, je poudarila urednica revije Obrazi Alma Sedlar, ki je vodila razpravo. Lija Mihelič, vodja Spletnega očesa, spletne točke za prijavo otroške pornografije in sovražnega govora na spletu, je povedala, da vsako leto dobijo več prijav. Lani se je zaradi sovražnega in žaljivega govora nanje obrnilo 800 ljudi, policiji so poslali 67 prijav. Letos so dobili kar 2835 prijav, policiji pa so jih poslali 95. Policija je na tožilstvo na podlagi teh prijav predlani vložila 12 ovadb, lani 27, toda sodišča so doslej obravnavala vsega skupaj le tri obtožne predloge, en sam pa se je končal z obsodilno sodbo (zaradi pozivanja k nasilju nad Romi).
"Počutimo se nekoristne in neučinkovite. Od naših prijav ni nobenega haska. Prijavitelji sovražnega govora so upravičeno nezadovoljni," je potožila Lija Mihelič, ki sicer ljudem svetuje, naj se obrnejo na spletne portale, ki so objavili sporno izjavo. Vsi tisti, ki so podpisali kodeks ravnanja (Dnevnik je med njimi), bodo takšno izjavo umaknili. Po njenem mnenju bi morali spremeniti 297. člen KZ tako, da bi bil ljudem jasen.
Težava je v tem, je pojasnila dr. Neža Kogovšek Šalamon, da sovražni govor ni pravna kategorija. Ne obstaja niti enotna definicija sovražnega govora. Razloge za to je iskati v subjektivnosti sovražnega govora oziroma v bojazni, da bi s pretiranim odzivom posegli v svobodo govora, enega najpomembnejših civilizacijskih dosežkov. Sovražni govor je kaznivo dejanje le v primeru, če izpolnjuje tri objektivna merila. Biti mora javen, usmerjen mora biti proti skupini (sicer gre za razžalitev ali obrekovanje), vsebovati pa mora tudi neposredno spodbujanje k nasilju. Ali drugače: obstajati mora verjetnost, da bodo besede pripeljale do nasilja. Po mnenju dr. Kogovšek Šalamon je treba vlagati ovadbe, le tako bo sčasoma prišlo tudi do obsodb. Sicer pa je najboljša obramba proti sovražnemu govoru "več govora", je poudarila.
Tudi namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek je povedal, da število prijav sovražnega govora narašča; lani so dobili za 40 odstotkov več prijav. Na sovražni govor se odzivajo tudi javno, vendar menijo, da je učinek večji, če se ne odzovejo prav vsakič. Kot je dejal, gre v zadnjem primeru (afera Majer) zasluga tudi medijem, da so od varuhinje zahtevali in dobili takojšen odziv. Sicer pa so ministrstvu za kulturo predlagali, da spodbujanje sovraštva in nasilja sankcionira tudi v (novem) zakonu o medijih, toda inšpektorat za medije je predlogu nasprotoval s pojasnilom, da je opredeljevanje tovrstnih dejanj preveč subjektivno.
Rovšek je še opozoril, da veliko pravnikov meni, da bi bilo ustrezneje, če bi sovražni govor sankcionirali kot prekršek, zakon o javnem redu in miru po njegovem to omogoča. "Spletne strani bi lahko mirno razumeli kot javni kraj," je dejal. Po mnenju sociologa dr. Romana Kuharja je zelo pomembno, da sovražni govor kazensko preganjamo, še bolj pomembna pa je javna obsodba. "Spontana civilnodružbena akcija na FB s slikami uporabnikov v trenirkah in humor sta bila pravi način." Aleš Butala je opozoril tudi na nedopustno počasnost slovenskih sodišč.
Obtožni predlog v primeru sovražnega govora (Zmaga Jelinčiča) v oddaji Piramida so na tožilstvu vložili v štirih dneh, nato pa je sodišče potrebovalo štiri leta, da je storilca na koncu oprostilo. Tako pozna sodba seveda nima pravega smisla, je poudaril Butala.
Černigoj: Osumljene spletne anonimneže praviloma najdemo
Albert Černigoj, vodja oddelka za terorizem in ekstremno nasilje pri slovenski policiji, je povedal, da je pri preiskovanju prijav sovražnega govora najtežje v izjavah dokazati naklep. Tudi zato, ker storilci po posredovanju policije zanikajo, da so imeli kakršen koli slab namen, in ker v veliki večini primerov po izjavi nič ne storijo. Kot je poudaril, pa je anonimnost sovražnih govorcev na internetu le navidezna, uredniki spletnih strani s policijo sodelujejo. Tudi če storilci za sovražni govor izkoristijo kakšen internetno kavarno oziroma izmišljeni naslov, jih običajno najdejo. Polona Movrin, odgovorna urednica spletnega Žurnala24, je potrdila, da policiji vedno izročijo IP in e-naslov avtorja spornega prispevka. Kot je dejala, bi vsi spletni mediji potrebovali več spletnih moderatorjev, a si tega ne morejo privoščiti. Sama je tudi prepričana, da se ne smemo sprijazniti z vulgarnim, primitivnim izražanjem na spletu, pa četudi ga ni mogoče opredeliti kot kaznivo dejanje. Tudi po mnenju Černigoja ni policija tista, ki lahko reši ta problem, veliko več lahko stori civilna družba.
297. člen v treh letih trikrat spremenjen
297. člen kazenskega zakonika, ki sankcionira javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, bo v sedanji obliki veljal le še do 15. aprila prihodnje leto. Po novem bo v njem pisalo, da je tovrstno kaznivo dejanje mogoče zagrešiti tudi z objavo na spletu, formuliran pa bo še nekoliko bolj zapleteno kot doslej. Prvi odstavek se bo glasil takole (ključni novosti sta natisnjeni polkrepko): Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let. Kako bo dopolnjeni člen vplival na sodno prakso, si pravni strokovnjaki ne upajo napovedati. Za tožilce bo prvi oreh, ki ga bodo morali streti, že presoja, ali je člen zdaj milejši ali ostrejši. Po mnenju vrhovnega državnega tožilca Aleša Butale, ki je priznal, da ga tudi sam težko razume, na problematičnost tega člena kaže že to, da je bil v treh letih trikrat spremenjen.
Tekst: Ranka Ivelja
