Točka za prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu

Po novi znanstveni teoriji lahko prebiranje sovražnega govora vodi v sovražna dejanja

12.4.2019

Sta kdaj pod člankom na spletu prebrali kakšen sovražno nastrojen komentar uperjen proti manjšinam? Ali pa morda zunaj na cesti slišali kakšno homofobično opazko?

Po novi znanstveni teoriji, ki jo razvijajo psihologi, nevroznanstveniki, jezikoslovci in filozofi, ti navidezno nepomembni dražljaji morda le niso tako nedolžni, kot se morda zdi na prvi pogled. V skrajnih primerih naj bi lahko celo vodili do tako ekstremnih dejanj, kot je na primer udeležba na rasističnih shodih.

Aktualne raziskave kažejo, da ljudje razumemo jezik z aktiviranjem senzoričnih, motoričnih in čustvenih sistemov v možganih. Iz tega naslova simulacijska teorija, kot se nova teorija imenuje, zagovarja stališče, da lahko na primer že prebiranje besed na zaslonu ali poslušanje podkastov aktivira možgane na podoben način, kot če bi se dejansko znašli v situacijah, ki jih besede opisujejo.

Tradicionalno jezikoslovci analizirajo jezik kot sklop besed in pravil, ki izražajo ideje. Simulacijska teorija pa skuša odgovoriti na vprašanje, kako ideje postanejo dejanja. Izhaja iz predpostavke, da je procesiranje besed v človeških možganih odvisno od aktivnosti v živčnih in vedenjskih sistemih delovanja, zaznavanja in čustev ljudi. Tako naj bi naši možgani znali simulirati različne občutke poznanih situacij.

Od besed k dejanjem

Če preberemo stavek o dveh zaljubljencih, ki se z roko v roki sprehajata po tropski plaži ob sončnem zahodu, bo na primer naš čustveni sistem v možganih simuliral prijetne občutke. Občutili bomo hojo, pogled na morje, zvok valov in občutek mivke pod nogami. Možgani naj bi torej ob prebiranju besed znali ustvarili občutek, kot da se nahajamo tam in v skladu s tem tudi oblikovali naše vedenje.

Seveda to velja tudi za nezaželeno in sovražno vedenje. Če na primer določene besede enačijo etnično manjšino s slabimi ljudmi, lahko to v človekovih možganih vzbudi negativne občutke vsakič, ko vidi pripadnike te etnične manjšine. Če je ta čustvena reakcija dovolj močna, pa to lahko po simulacijski teoriji človeka motivira celo do določenih sovražno nastrojenih dejanj. Na primer, da izusti zmerljivko ali naredi celo kaj hujšega.

Čeprav simulacijska teorija še ni znanstveno potrjena, je bilo opravljenih že več uspešnih testov, ki do določene mere potrjujejo njene hipoteze. Raziskovalci so na primer z uporabo z uporabo posebnih tehnik, ki omogočajo sledenje pretoku krvi v možganih, odkrili, da besede »polizati«, »izbrati« in »udariti« aktivirajo možgane na območjih, ki nadzirajo usta, roke in noge.

 

Vir: Neurosciencenews.com

Foto: Pixabay

Sledi nam na Twitterju


Kontakt

O nas

Za medije


Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko CDI

Sofinancerja


 

Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov