Zakaj otroška pornografija ni ustrezen izraz za posnetke zlorab

Z izrazom »otroška pornografija« se še vedno zelo pogosto označuje vsakršno prikazovanje spolno nazornega vedenja, ki vključuje mladoletno osebo, torej osebo mlajšo od 18 let. Na ta način ga v nekaterih državah definira tudi zakonodaja. Vendar pa kljub temu ne gre za ustrezen izraz, saj omenjeno vsebino preveč povezuje s pornografijo odraslih oseb. V resnici pa je »otroška pornografija« ena najbolj nasilnih in grozljivih oblik zlorabe otrok. Zato takšne kršitve danes opisujemo z ustreznejšim izrazom »posnetki spolnih zlorab otrok«, «, ki natančneje opisuje tovrstno vsebino.

Vsakršna spolna aktivnost, ki vključuje otroke (mladoletne osebe), pomeni njihovo zlorabo, saj ti (legalno) niso zmožni sporazumno in prostovoljno sodelovati pri spolnih dejanjih. Pornografija po drugi strani označuje gradiva s sporazumnimi spolnimi odnosi, ki so na voljo javnosti, in so kot taka vedno bolj normalizirana.

Izraz otroška pornografija posledično lahko pripomore k razumevanju spolne zlorabe otroka kot trivialne ali celo legitimne ter daje občutek, da otrok v dejanjih sodeluje sporazumno. To zanemarja dejstvo, da so otroci na posnetkih žrtve kaznivih dejanj in jih je tako treba tudi obravnavati.

Posnetki spolnih zlorab otrok niso otroška pornografija

Slike in video posnetki spolne zlorabe otrok se najpogosteje dokumentirajo z namenom, da bi se delili z drugimi ljudmi, ki bi jih želeli gledati, z vsakim ogledom pa je otrok na njih vedno znova viktimiziran.

Ameriški Nacionalni center za pogrešane in izrabljene otroke (NCMEC) je začel leta 2002 v okviru svojega programa za identifikacijo otrok (CVIP) zbirati posnetke zlorab otrok. Namen programa je identifikacija posnetkov, ki prikazujejo istega otroka, ter s tem pomoč organom pregona pri določanju, kateri zaseženi posnetki prikazujejo identificirane žrtve, in tudi pomoč pri iskanju neznanih žrtev.

Statistika zlorab na predloženih posnetkih centru NCMEC kaže, da 76 % zbranih materialov vsebuje posnetke, ki prikazujejo penetracijo, 44 % materialov pa posnetke, ki prikazujejo vezanje in / ali sadomazohizem.

Navajanje teh statističnih podatkov ni namenjeno šokiranju javnosti, ampak krepitvi ideje, da kategorizacija teh posnetkov kot »otroške pornografije« preprosto ni dovolj. S poimenovanjem teh vsebin zlorab kot »posnetki spolnih zlorab otrok« želimo zgolj poudariti in posredovati grozljivo resnico o njih.

Terminološke smernice za opozarjanje o spolnem izkoriščanju otrok

Leta 2016 so bile sicer v Ženevi sprejete tudi smernice za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in zlorabami, znane tudi kot Luksemburške smernice (http://luxembourgguidelines.org/). Gre za prve smernice, ki promovirajo konceptualno jasnost ter etično in korektno teminologijo pri boju proti spolnemu izkoriščanju otrok, tako na spletu kot v realnem življenju in med drugim narekujejo, da se namesto terminov »otroška pornografija, otroški spolni turizem in otroška prostitucija« uporabljajo primernejši izrazi »spolna zloraba otrok, spolno izkoriščanje otrok v kontekstu potovanj in turizma in izkoriščanje otrok za prostitucijo«.

Mednarodna delovna skupina, ki je smernice ustvarjala, je vključevala predstavnike 18-ih mednarodnih organizacij, vključujoč agencije Združenih narodov, nevladne organizacije za pravice otrok, organe kazenskega pregona in INHOPE kot krovno organizacijo prijavnih točk za posnetke spolnih zlorab otrok na spletu.