Točka za prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu

Kako delujemo?

Prijavna točka Spletno oko zbira anonimne prijave posnetkov spolnih zlorab otrok in sovražnega govora na internetu ter jih posreduje pooblaščenim organom pregona.

Anonimno prijavo lahko poda vsak uporabnik interneta, kadar meni, da je na internetu naletel na otroško pornografijo ali sovražni govor.

OBRAVNAVA PRIJAV GRADIV S SPOLNIMI ZLORABAMI  OTROK

Prioritetna naloga prijavne točke Spletno oko je sprejemanje in obravnavanje prijav gradiv s spolnimi zlorabami otrok na spletu, s ciljem, da čim prej zagotovimo pregon in umik sporne vsebine s spleta.

Naše delovanje na tem področju določata dva člena v Kazenskem zakoniku (KZ-1); 176. člen, predvsem v tretjem odstavku, ki kaznuje vsakršno distribucijo posnetkov spolnih zlorab otrok na spletu (»Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor zase ali za drugega pridobiva, proizvede, razširi, proda, uvozi, izvozi ali drugače ponudi pornografsko ali drugačno seksualno gradivo, ki vključuje mladoletne osebe ali njihove realistične podobe«) ter novo dodani 173. a člen, ki obravnava t.i »grooming« (pridobivanje mladih oseb za namen spolne zlorabe): »Kdor osebo, mlajšo od petnajst let, prek informacijskih ali komunikacijskih tehnologij nagovarja za srečanje z namenom, da bi zoper njo storil kaznivo dejanje iz prvega odstavka 173. člena tega zakonika«.

V okviru 176. člena KZ-1 se pregledovalci prijave točke Spletno oko osredotočajo predvsem na problematiko razširjanja posnetkov spolnih zlorab otrok po spletu. Na podlagi prejetih prijav ugotavljajo, ali gre pri prijavljenem gradivu (fotografiji ali video posnetku) za prikaz spolne zlorabe otroka. V kolikor je ta domneva potrjena, prijavo posredujemo policiji in prijavni točki v državi, kjer se nahaja strežnik, ki gostuje sporno vsebino.

V primeru kaznivega dejanja nagovarjanja z namenom spolne zlorabe mladoletne osebe vse informacije, ki nam jih posreduje prijavitelj v zvezi s primerom, posredujemo na policijo, vendar prijavitelju v teh primerih vedno svetujemo, naj se individualno obrne na najbližjo policijsko postajo. V takih primerih mora namreč imeti policija o primeru čim več podatkov, da lahko učinkovito ukrepa in anonimnost na tem področju nobenemu ne koristi – ne policiji, ne prijavitelju.

POSTOPEK OBRAVNAVE PRIJAVE

Usposobljeni pregledovalci prijavne točke Spletno oko nato prijavo gradiva s spolnimi zlorabami otrok pregledajo in v primeru domnevne nezakonitosti določijo lokacijo strežnika, kjer se nahaja sporna vsebina.  Pregledovalci prejete prijave obravnavajo v najkrajšem možnem času oz. najkasneje v dveh dneh od prejetja prijave. Domnevno nezakonito prijavo  nato posredujejo organom pregona, ki začnejo postopek preiskave. Nadaljnja obravnava prijave je odvisna od tega, ali je bila vsebina locirana na slovenskem ali tujem strežniku.

Obravnava prijave na Spletno oko

Gradiva s spolnimi zlorabami otrok na slovenskih strežnikih

Če je bila prijava locirana na slovenskem strežniku, in je policija potrdila znake kaznivega dejanja v prijavljeni vsebini, se začne postopek preiskave in postopek odstranitve sporne vsebine s strežnika.  V večini primerih je ponudnik gositeljstva o sporni vsebini na njegovem strežniku obveščen s strani policije, ki obveščanje  opravi v sklopu svoje preiskave, včasih pa obveščanje ponudnika opravi Spletno oko.  V vsakem primeru pa je naš glavni cilj, da se ponudnika o sporni vsebini obvesti v čim krajšem času, saj le na tak način lahko zagotovimo čim hitrejšo odstranitev kaznive vsebine s spleta in s tem onemogočimo ponavljajočo viktimizacijo žrtve.

 

Gradiva s spolnimi zlorabami otrok na tujih strežnikih

V primeru,  da gre za sporno vsebino na tujem strežniku, policija prijavo posreduje Interpolu, Spletno oko pa  prijavni točki – članici organizacije Inhope v državi, kjer gostuje strežnik z domnevno nezakonito vsebino. Naloga prijave točke v tujini, ki prejme našo prijavo v obdelavo, je nato ta, da o vsebini obvesti lastne organe pregona in ponudnika gostiteljstva, kjer gostuje sporna vsebina. Podobno kot mi, tudi prijavne točke v drugih državah namreč zasledujejo cilj, da sporna vsebina v čim hitrejšem času ni več dostopna uporabnikom spleta.

…V PRAKSI

Spletno oko prejme prijavo gradiva s spolnimi zlorabami otrok. Po pregledu prijave ugotovi, da gre za domnevno sporno vsebino, ki je locirana v Združenih državah Amerike. Spletno oko prijavo pošlje na policijo, hkrati pa jo posreduje tudi prijavni točki NCMEC v Združenih državah Amerike. NCMEC prijavo prejme, pregleda in ugotavlja, ali gre za domnevno kaznivo vsebino tudi po njihovi zakonodaji. V primeru, da je spornost vsebine potrjena tudi na njihovi strani, o sporni vsebini obvestijo ameriške organe pregona, ki začnejo s postopkom, ter ponudnika gostiteljstva, ki sporno vsebino v najkrajšem možnem času odstrani s spleta oziroma prepreči njen dostop.

»OPAZI IN ODSTRANI«

Glavni namen učinkovite obravnave prijav posnetkov spolnih zlorab otrok je pregon storilcev, zaščita žrtev in čim prejšnja odstranitev spornega materiala s spleta. Prvi dve nalogi sta v domeni policije, tretja – t.j. čim prejšnja odstranitev spornega materiala iz spleta – pa je naloga prijavnih točk.

Tako imenovano »Notice and Take down« proceduro, ki jo od držav članic v svojih zakonodajnih dokumentih in strategijah zahteva tudi Evropska Unija, bi lahko v slovenščino prevedli v »Opazi in odstrani«. Gre za postopek, ki zavezuje ponudnike internetnih storitev (predvsem tiste, ki gostijo vsebino), da vsako vsebino na svojem strežniku, za katero menijo, da je protipravna, nemudoma odstranijo iz spleta.

Ko na Spletno oko prejmemo tako prijavo, moramo čim prej odkriti lokacijo strežnika ter o prijavi obvestiti policijo. Če je vsebina locirana v Sloveniji, se s policijo dogovorimo o nadaljnjem postopku – torej o tem, kdo bo o sporni vsebini obvestil ponudnika gostiteljstva ter ga pozval k odstranitvi. Naš cilj mora vedno biti čim prejšnja odstranitev posnetkov spolnih zlorab otrok iz slovenskih strežnikov.

Če je sporna vsebina locirana v tujini, o tej prijavi preko vnaprej določenega in dogovorjenega postopka, ki ga določa  mednarodna organizacija INHOPE, obvestimo prijavno točko v državi, kjer je vsebina locirana. Od tega trenutka dalje je skrb za odstranitev sporne vsebine iz strežnika v tujini v domeni prijavne točke v tej državi. Ravnati mora enko, kot bi ravnali mi, ko prejmemo prijavo vsebine na slovenskem strežniku  - prizadevati si mora, da doseže čim prejšnji umik iz strežnika in s tem prepreči ponovno viktimizacijo žrtve in nadaljnje širjenje nezakonite vsebine po spletu.

OBRAVNAVA  PRIJAV SOVRAŽNEGA GOVORA

Večina prijav sovražnega govora, ki jih prejmemo na Spletno oko, posredujejo bralci komentarjev na spletnih portalih. To so spletni portali, ki so podpisniki Kodeksa  regulacije sovražnega govora in z nameščeno prijavno formo omogočajo svojim uporabnikom prijavo spornih vsebin tako administratorjem portala kot tudi prijavni točki Spletno oko. Spletno oko v prijavi išče domnevne znake nezakonitosti, administrator portala pa znake kršitev pravil portala.

Kriteriji za kaznivost spornih oblik izražanja so v Sloveniji postavljeni visoko (»dejanja, ki glede na posamične okoliščine njihove izvršitve privedejo do kršenja javnega reda in miru«), zato je le za majhen del prijav ugotovljeno, da bi lahko ustrezali merilom za kazniv sovražni govor. Navkljub temu v splošnem lahko ugotavljamo, da je na slovenskem spletu veliko neprimernega in spornega govora, za katerega pa glede na dosedanjo tožilsko prakso ne moremo reči, da gre kazniv govor na osnovi 297. člena Kazenskega zakonika. Tu gre predvsem za žaljivost, smešenje ali omalovaževanje družbenih skupin, brez naklepa storitve kaznivega dejanja in za žaljivost, obrekovanje in smešenje posameznikov. Slednja tri dejanja so v določenih okoliščinah lahko kazniva v okviru kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, kar pomeni, da lahko zoper taka dejanja z zasebno tožbo ukrepa zgolj oškodovanec sam,  saj tako policija kot Spletno oko takih primerov ne obravnava.

POSTOPEK OBRAVNAVE PRIJAVE

 Spletno oko se pri pregledu prijav opira predvsem na dva vira: 297. člen Kazenskega zakonika, ki prepoveduje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, in na  Pravno stališče Vrhovnega državnega tožilstva o pregonu tega kaznivega dejanja. 

Pri presoji, ali je prijavljena vsebina domnevno nezakonita in kot taka zrela za nadaljnjo obravnavo s strani pristojnih organov, pregledovalci na Spletnem očesu iščejo naslednje elemente:

  • Javnost dejanja – vsebine so dostopne vsakomur, širši javnosti
  • Spodbujanje sovraštva ali nasilja je izraženo zoper posebej navedene družbene skupine, ki so kot take opredeljene kot depriviligirane z Ustavo Republike Slovenije
  • Spodbujanje sovraštva ali nasilja temelji izključno na osebni okoliščini posameznika, zaradi katere je pripadnik depriviligirane skupine 
  • Obstoj izvršitvene oblike grožnje, zmerjanja ali žalitve
  • Obstoj konkretne nevarnosti za javni red in mir   - iz vsebine je mogoče sklepati, da bi zapisano spodbujanje ali razpihovanje sovraštva v konkretnih razmerah lahko povzročilo fizično nasilje, zgražanje ali reakcije širših množic oziroma se drugače odrazilo kot motenje javnega reda.

Potek prijave na Spletno oko

 

Sledi nam na Twitterju


Kontakt

O nas

Za medije


Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko CDI

Sofinancerja


 

Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov