Kanadski kriminalisti so mnenja, da bi morali biti ponudniki internetnih storitev bolj aktivni pri omejevanju razpečevanja vsebin otroške pornografije na internetu.
Michael Bourdeu, predstojnik oddelka za kriminologijo na univerzi St. Thomas, je zatrdil da se ponudniki storitev nagibajo k zatiskanju oči glede vloge, ki jo igrajo pri distribuciji nedovoljenih vsebin. Bordeu je označil otroško pornografijo za najtemnejšo stran interneta in dodal, da je otroška pornografija vsekakor težavna za pregon, a kljub temu meni, da bi se to lahko spremenilo, če bi ponudniki storitev dvignili svoje standarde.
"Včasih se ponudniki internetnih storitev izgovarjajo, da niso bili seznanjeni s kršitvijo. Morda je čas, da postanejo bolj seznanjeni in da začnejo tesneje sodelovati s policijo", je povedal Bordeu. "Seveda ne trdim, da ne počnejo ničesar, vendar menim da morajo biti bolj aktivni v smislu informiranja policije, kadar sumijo, da je spletna stran v njihovi pristojnosti, ali pa so [spletne strani] uporabljene za deljenje datotek z vsebinami otroške pornografije", je še dodal.
Bordeauovi komentarji so bili objavljeni dan po tem, ko je policija zasegla milijon posnetkov spolne zlorabe otrok v mestu Monctonu. Enota za odkrivanje zlorab otrok pri RCMP-ju (kanadski zvezni policiji) je izvedla pet hišnih preiskav, ki so pripeljale do štirih aretacij. Isti dan je bil sprejet zvezni zakon C-22, na osnovi katerega morajo ponudniki internetnih storitev prijaviti posnetke spolne zlorabe. Kdaj bo zakon prišel v veljavo, še ni določeno.
Narednik Greg Lupson, predstavnik policije za odnose z javnostmi v zvezni državi New Brunswick je dejal, da na področju, kjer deluje, ponudniki internetnih storitev nikoli niso direktno prijavili domnevne vsebine otroške pornografije, ki se je širila preko njihovih strežnikov. "To je tema, o kateri se v New Brunswicku se ne razpravlja. V ostalih provincah obstajajo mehanizmi in pristojnosti, ki določajo raven sodelovanja s stališča ponudnikov interneta" je dejal Lupson. "Sodelovanje ponudnikov internetnih storitev je pomembno za policijo in močno vpliva na hitrost, s katero preiskovalci lahko obravnavajo izkoriščanje otrok na spletu", je še dodal.
Zakon C-22 ožigosan za "feel good" zakon
Zakon C-22 naj bi bil po mnenju nekaterih zgolj zakon, ki nima druge vsebine, kot to, da daje ljudem občutek varnosti in koristnosti.
Tom Copeland, predsednik Zveze ponudnikov interneta v Kanadi je dejal, da do sedaj ponudniki internetnih storitev niso prijavljali domnevno nezakonitih vsebin, ker niso naleteli nanje. "Ponudniki internetnih storitev so tako zaposleni z ponujanjem storitev svojim strankam, da omenjenih vsebin ne iščejo posebej. Seveda pa jih, po tem ko so o njih obveščeni, prijavijo Cybertipu - kanadski prijavni točki za otroško pornografijo. Ta se nato poveže z organi pregona", je pojasnil Copeland.
Cybertip.ca deluje v okviru Centra za zaščito otrok v Kanadi - skupine, ki sodeluje z ponudniki internetnih storitev, zvezno in deželnimi vladami ter organi pregona, s ciljem blokiranja dostopa do vsebin spolne zlorabe otrok. Pri projektu sodeluje več kanadskih ponudnikov internetnih storitev.
"Politiki in do določene mere tudi organi pregona menijo, da naj bi imeli ponudniki storitev čarobno okno do spleta. Stvarnost pa je, da promet, ki gre skozi naše omrežje, predstavljajo samo ničle in enke."
Copeland preferira model zakona, ki bo podoben Aktu za zaščito otrok in družin v Manitobi. Ta prelaga odgovornost za prijavo podob spolnih zlorab otroka iz inštitucij tehnološkega sektorja na vsakega prebivalca te regije.
"Tehnološki sektor oziroma osebe, ki v njem delujejo, so določili, brez da bi to razširili na celotno družbo. Iz preteklih izkušenj lahko rečemo, da so ponudniki internetnih storitev zadnji, ki najdejo tovrstne informacije", je zatrdil Copeland. »Večja verjetnost je, da bi na tovrstne vsebine naletele lokalne računalniške trgovine med običajnim poslovnim postopkom«, je še dejal.
O zakonu C-22 smo že pisali v enem izmed prejšnjih člankov.
Vir: www.cbc.ca
