V času informacijske družbe internet kot nosilec številnih informacij in storitev nedvomno predstavlja prednost v zasebnem življenju vsakega uporabnika. Poleg dostopa do elektronske pošte in prenosov datotek nam medmrežje med drugim ponuja možnost internetne telefonije in video konference, e-poslovanja, živega dopisovanja, in pregledovanja raznih dokumentov. Žal pa ima svetovni splet tudi svojo temno plat, in sicer omogočanje dostopa in distribucije nezakonitih in škodljivih vsebin, med drugim tudi otroške pornografije.
Glede na razmah nezakonitih vsebin na spletu tako dandanes ni nič nenavadnega, če med nedolžnim brskanjem po internetu med drugim naletite tudi na zakonsko sporno vsebino. Novejša raziskava namreč ocenjuje, da so otroci vključeni v kar 20% internetnih pornografskih vsebin, medtem ko naj bi število internetnih strani z otroškim pornografskim materialom od leta 1997 do leta 2001 naraslo za kar 1500%. Še več, po ocenah nekaterih študij je proizvodnja in distribucija otroške pornografije trenutno ena izmed najbolj hitro rastočih in dobičkonosnih internetnih industrij v svetu. Po velikosti proizvodnje otroške pornografije se po podatkih Interpola v sam vrh uvršča Nemčija, glavna distribucijska centra sta na Nizozemskem in v Veliki Britaniji, Združene države Amerike pa sodijo med največje trge povpraševanja.
In kako je z razširjenostjo otroške pornografije pri nas?
Res je, da se Slovenija zaenkrat še ne uvršča na listo največjih proizvajalcev oziroma povpraševalcev po otroški pornografiji, a vendar je tovrstna problematika v določenem obsegu prisotna tudi znotraj naših meja. Statistični podatki kaznivih dejanj, za katere je policija podala kazenske ovadbe, namreč kažejo, da se v zadnjih treh letih kazniva dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja otroškega pornografskega gradiva konstantno povečujejo. V letu 2007 je bilo za tovrstna kazniva dejanja namreč vloženih kar 31 kazenskih ovadb.. Zanimiva je ugotovitev, da se v skupini oseb, ki proizvajajo, posedujejo in distribuirajo otroško pornografijo, znajdejo tako bogati kot revni; tako visoko izobraženi kot neizobraženi; tako tisti s statusom in ugledno službo, kot tudi tisti, ki v svojem okolju veljajo za 'čudake'.
Posedovalci otroške pornografije in predvsem tisti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo tovrstnega materiala, svoje potencialne žrtve pogosto poiščejo kar na internetu, in sicer v tako imenovanih 'otroških' klepetalnicah. Že v prvem pogovoru poskušajo pri otroku ustvariti zaupanje in pridobiti osebne podatke otroka. Nadaljnja komunikacija z otrokom tako navadno poteka preko elektronske pošte ali drugih komunikacijskih sredstev. Nemalokrat poskušajo nadlegovalci otrokove zadržke do spolnosti sprostiti s postopnim prikazovanjem seksualne vsebine in celo z otroško pornografijo. Žal upodobitve, ki prikazujejo vrstnike v različnih spolnih aktih, pri otroku v večini primerih neizogibno sprožijo občutek, da je prikazano vedenje sprejemljivo. Od tu naprej do dejanske spolne zlorabe otroka in proizvodnje otroške pornografije pa pot ni več težka.
Pri omembi pojma otroška pornografija sicer nemalokrat prihaja do nejasnosti. Govorimo o otroški pornografiji že v primeru upodobitve golega otroka? Ali gre za otroško pornografijo šele tedaj, ko fotografija ali video posnetek eksplicitno prikazuje spolno zlorabo otroka?
Dejstvo je, da se opredelitev otroške pornografije razlikuje od države do države, zato enoznačnega odgovora na zastavljeno vprašanje ni mogoče podati. V splošni definiciji pa bi lahko rekli, da je otroška pornografija vsakršno prikazovanje otroka oziroma mladoletne osebe, ki je udeležen v spolnih dejavnostih oziroma vsakršno prikazovanje otrokovih spolnih organov za spolne namene. Tako se v Sloveniji kaznuje vsakršno prikazovanje, izdelava, posredovanje in posedovanje otroške pornografije.Starostna meja otroka, do katere se prisotnost v pornografskem gradivu še šteje za kaznivo, je osemnajst let.
Pomembno se je zavedati dejstva, da imajo podobe, ki prikazujejo spolno zlorabo otroka, trajne posledice na otrokovo kasnejše življenje. Poleg fizičnih poškodb in izpostavljenosti spolno prenosljivim boleznim, žrtve v veliko primerih zapadejo v depresivna in anksiozna stanja, ki se lahko nadaljujejo v odraslost. Prav tako je pri zlorabljenih otrocih nemalokrat opaziti občutke krivde in odgovornosti za zlorabo, prisotna pa je tudi nizka samozavest in občutki manjvrednosti. Poleg tega je otrok, kadar je spolna zloraba dokumentirana, viktimiziran vsakič, ko si nekdo ogleduje posnetke njegove spolne zlorabe. Nemalokrat to pomeni vseživljenjsko viktimizacijo. Dejstvo je namreč, da je slike, ko enkrat dosežejo medmrežje, od tam nemogoče popolnoma odstraniti, kar še glasneje kliče k aktivnemu ukrepanju v boju proti otroški pornografiji.
Ena izmed vidnejših in pomembnejših organizacij, ki delujejo na tem področju, je mednarodno združenje INHOPE, katerega glavno poslanstvo je predvsem učinkovit odgovor na nezakonite vsebine na internetu ter posledično vzpostavljanje varnejšega internetnega okolja. Svoje poslanstvo INHOPE uresničuje preko vzpostavljanja internetnih spletnih točk, kjer uporabniki lahko prijavijo sporne vsebine, na katere so naleteli med brskanjem po spletu. INHOPE tako trenutno koordinira 33 spletnih prijavnih točk v 29 državah, tudi v Sloveniji. Pri nas je spletna prijavna točka sicer poznana pod imenom Spletno oko. Točka na svoji spletni strani www.spletno-oko.si preko spletnega prijavnega obrazca sprejema anonimne prijave otroške pornografije in sovražnega govora na internetu, le-te pregleda in jih v primeru, da obstaja osnova za nezakonito vsebino, posreduje Policiji. Tako smo na točki od začetka njenega delovanja marca 2007 zabeležili skupno okoli 1,070 prijav domnevno nezakonite vsebine na internetu. Primerjava med letoma 2007 in 2008 sicer kaže na kar 97% povečanje števila oddanih prijav otroške pornografije na mesečni ravni.
Porast tako števila vloženih kazenskih ovadb zoper otroško pornografijo kot tudi števila prijav na spletno prijavno točko torej kažeta na dejstvo, da otroška pornografija tudi pri nas ni več pojav, ki bi ga lahko spregledali. Ob tem nikakor ne gre zanemariti dejstva, da se življenja otrok, ki so zlorabljeni, za vedno spremenijo, ne le zaradi spolne zlorabe, temveč tudi zaradi reviktimizacije, ki jo povzroči vsakokratna objava posnetka zlorabljenega otroka. Še več, tovrstni posnetki nemalokrat služijo za izsiljevanje otroka za nadaljnjo zlorabo in obvezo k molčečnosti. Poleg tega dokumentirane fotografije spolnih zlorab otrok nadlegovalcem v veliko primerih predstavljajo način vzbujanja njihovih spolnih fantazij.
Zlu, ki ga otroku povzroči otroška pornografija, torej ni videti konca. Žal nobena država ni imuna na tovrstno obliko otroških spolnih zlorab, zato je še toliko bolj pomembno, da v aktivnem boju proti otroški pornografiji združimo moči vsi; tako zakonodajni državni organi in organi pregona po celem svetu kot tudi civilna družba. Vsak izmed nas lahko doda svoj delež k zaščiti otrok sveta pred spolnim izkoriščanjem. Zatorej prenesimo ideje v akcijo! Upoštevajmo nasvete, ki nam jih glede zaščite otrok pred nadlegovalci na internetu nudi projekt Safe.si (www.safe.si), s prijavo otroške pornografije na www.spletno-oko.si pa lahko prispevamo k zmanjšanju ponavljajočega se spolnega izkoriščanja najbolj ranljivega dela populacije – naših otrok.
Vir: Otrok in družina, avtorica članka: Lija Mihelič
