Izsiljevanje z intimnimi posnetki

Pravna podlaga

Praksa iz tujine kaže, da se žrtve izsiljevanja z intimnimi posnetki redko odločijo za prijavo na policiji. Razloge za to gre iskati v dejstvu, da je izsiljevanje eden izmed novejših trendov in da se svetovne zakonodaje in preiskovalni organi nanj še niso uspeli učinkovito odzvati.

Slovenska zakonodaja res ne pozna kaznivega dejanja »izsiljevanje z intimnimi posnetki«, zato obravnavo primera, ki vključuje mladoletno osebo, uvršča k 176. členu KZ-1 (Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva). Ta določba namreč predvideva kaznovanje tistega, ki s silo ali grožnjo spodbudi mladoletno osebo za izdelavo posnetkov s seksualno vsebino. V primeru izsiljevanja za finančno ali drugo korist slovenska zakonodaja določa kaznivo dejanje izsiljevanja, ki je obravnavano v 213. členu KZ-1. To določbo je mogoče uporabiti tudi za pravno varstvo polnoletne osebe.

Praksa iz tujine kaže, da je verjetnost, da bo žrtev prijavila dejanje policiji, večja, če ima občutek, da jo na drugi strani čakata rahločutna obravnava in učinkovita pomoč. Žrtve izsiljevanja z intimnimi posnetki so pogosto zelo prestrašene, zato pričakujejo od pristojnih organov konkretno pomoč in navodila, kako ukrepati, da se zaščitijo pred grožnjami in nadlegovanjem. Ker gre za primere s seksualno vsebino, se še posebej mladoletne žrtve počutijo zelo osramočeno, zato mora biti njihova obravnava še posebej rahločutna in opravljena s strani oseb, ki so usposobljene za obravnavo spolnih prekrškov.

Nekateri otroci/mladostniki dejanja ne prijavijo policiji tudi zato, ker jih je strah, da bi lahko bili zaradi posredovanja svojih intimnih posnetkov kaznovani zaradi distribucije posnetkov spolnih zlorab otrok. Javnost mora biti obveščena, da gre v tem primeru za drugačen potek obravnave tega kaznivega dejanja in da v Sloveniji žrtev, četudi je pošiljala svoje intimne fotografije, nikakor ne more biti kaznovana.

Kdor javno objavi posnetke ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve te osebe in s tem huje prizadene njeno zasebnost, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let (143. člen KZ-1, Zloraba osebnih podatkov).

 

Nacionalna pravna ureditev

Kazenski zakonik Republike Slovenije KZ-1

176. člen - Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva

(1) Kdor osebi, mlajši od petnajst let, proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji pokaže pornografsko ali drugačno seksualno predstavo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.  

(2) Kdor s silo, grožnjo, preslepitvijo, prekoračitvijo ali zlorabo pooblastil, novačenjem, nagovarjanjem ali zaradi izkoriščanja navede, pridobi ali spodbudi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske ali drugačne seksualne vsebine, za sodelovanje v pornografski ali drugačni seksualni predstavi ali kdor taki predstavi vedoma prisostvuje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let.  

(3) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor zase ali za drugega pridobiva, proizvede, razširi, proda, uvozi, izvozi ali drugače ponudi pornografsko ali drugačno seksualno gradivo, ki vključuje mladoletne osebe ali njihove realistične podobe, ali kdor poseduje tako gradivo ali pridobi dostop do takega gradiva s pomočjo informacijskih ali komunikacijskih tehnologij, ali razkriva identiteto mladoletne osebe v takem gradivu.  

(4) Če je bilo dejanje iz drugega ali tretjega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi za izvrševanje takih kaznivih dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.

(5) Pornografsko ali drugačno seksualno gradivo iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se vzame ali njegova uporaba ustrezno onemogoči.  

 

213. člen - Izsiljevanje

(1) Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, s silo ali resno grožnjo koga prisili, da kaj stori ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja, se kaznuje z zaporom do petih let. 

(2) Enako se kaznuje, kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, komu zagrozi, da bo o njem ali njegovih bližnjih odkril kaj, kar bi škodovalo njihovi časti ali dobremu imenu, in ga s tem prisili, da v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. 

(3) Če dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storita dve ali več oseb ali če je storjeno z uporabo orožja ali nevarnega orodja ali na posebej surov in poniževalen način, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. 

(4) Če je bilo dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

 

143. člen - Zloraba osebnih podatkov

(1) Kdor brez podlage v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, osebne podatke, ki se obdelujejo na podlagi zakona ali osebne privolitve posameznika, posreduje v javno objavo ali jih javno objavi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. 

(2) Enako se kaznuje, kdor vdre ali nepooblaščeno vstopi v računalniško vodeno zbirko podatkov z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil kakšen osebni podatek. 

(3) Kdor na svetovnem medmrežju ali drugače javno objavi ali omogoči drugemu objavo osebnih podatkov žrtev kaznivih dejanj, žrtev kršitev pravic ali svoboščin, zaščitenih prič, ki se nahajajo v sodnih spisih sodnih postopkov, kjer po zakonu ali po odločitvi sodišča ni dovoljena prisotnost javnosti ali identifikacija žrtev ali zaščitenih prič ter osebnih zapisov o njih v zvezi s sodnim postopkom, na podlagi katerih se te osebe lahko določi ali so določljive, se kaznuje z zaporom do treh let. 

(4) Kdor prevzame identiteto druge osebe ali z obdelavo njenih osebnih podatkov izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let. 

(5) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena tako, da posreduje v javno objavo ali javno objavi občutljive osebne podatke, se kaznuje z zaporom do dveh let. 

(6) Če stori dejanje iz prejšnjih odstavkov tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do petih let. 

(7) Pregon iz četrtega odstavka tega člena se začne na predlog.

Povezava na kazenski zakonik

 

Mednarodni dokumenti