Izsiljevanje poteka najpogosteje prek sporočilnih aplikacij (Kik, Snapchat in drugih), družbenih omrežij (Facebook, Tagged, Instagram), video platform (Skype, Facetime, webcam strani) in klepetalnic za zmenke (OKCupid, Tinder). Storilci za komunikacijo z otrokom/mladostnikom pogosto uporabljajo več kot eno platformo, pravzaprav se pri uporabi aplikacij prilagajajo otroku/mladostniku. V takih primerih se storilec otroku/mladostniku običajno najprej približa na družbenem omrežju, kjer pridobi čim več njegovih osebnih in- formacij: kdo je njegova družina, kdo so njegovi prijatelji in kam hodi v šolo. Storilec potem preseli komunikacijo na anonimno komunikacijsko aplikacijo ali video klepet v živo, kjer poskuša od otroka/mladostnika pridobiti vsebine spolne narave.
Orodje, ki ga storilec uporabi za izsiljevanje, je praviloma intimna fotografija ali posnetek, ki običajno prikazuje spolni akt (samozadovoljevanje ali spolni odnos z drugo osebo), genitalije ali goloto. V nekaterih primerih pa je za izsiljevanje dovolj že zelo intimna informacija o otroku/mladostniku, na primer spolna identiteta, druge oblike zlorab doma, osebne izpovedi ipd.
Pri izsiljevanju se srečamo z dvema fazama pridobivanja intimnih posnetkov, katerih cilja sta različna; prva faza je pridobivanje prvega intimnega posnetka, ki bo v nadaljevanju služil za izsiljevanje (t. i. orodje za izsiljevanje), druga faza pa je izsiljevanje s pridobljeno intimno fotografijo oz. posnetkom, katerega cilji so lahko pridobivanje več intimnih posnetkov, denar ali zahteve po spolnih uslugah.
Taktike storilcev za pridobitev prvega intimnega posnetka:
Najpogosteje se izsiljevanje začne še isti dan, ko storilec prejme prvi intimni posnetek. V redkih primerih se izsiljevanje začne pozneje, včasih tudi šele po enem letu, kar pri otroku/mladostniku pogosto sproži zmedo, saj se morda niti ne spomni več, da je komu poslal posnetek.
Za izpolnitev nadaljnjih zahtev (posnetki, denar, spolne usluge) se storilci poslužujejo še naslednjih taktik: