Med sekstingom, ki ga obravnavamo kot običajno in legalno vedenje mladostnikov, in izmenjavo posnetkov spolnih zlorab otrok, ki je nesporno kazniva, je v marsikateri situaciji tanka meja. Vedno, ko se začnemo poglabljati v problematiko mladostniškega pošiljanja seksualno obarvanih fotografij in posnetkov, prej ali slej trčimo ob vprašanje, ali in v katerih primerih ta posnetek lahko postane posnetek otrokove spolne zlorabe. Na podlagi dosedanje sodne prakse lahko sklepamo, da seksting, ki poteka v dovoljenih in prostovoljnih okvirih, pri čemer so izdelovalci in pošiljatelji intimnih posnetkov mladoletne osebe, nima pravnih posledic. V teh primerih govorimo o vedenju, ki je za mladostnike običajno, prav tako pa tako vedenje v teh okvirih nima niti žrtve niti storilca. Zato ga nikakor ne moremo enačiti z opredelitvijo, ki obravnava posnetke spolnih zlorab otrok, četudi gre za enake parametre. Popolnoma drugače pa je, ko seksting ni več v domeni mladostništva, ampak ga za svoje namene izrabi odrasla oseba, ki je opazno starejša in zrelejša od oškodovane mladoletne osebe na posnetku. To se zgodi v naslednjih oblikah:
• odrasla oseba posname intimni posnetek, na katerem je mladoletna oseba;
• odrasla oseba poseduje intimni posnetek, na katerem je mladoletna oseba;
• odrasla oseba intimni posnetek, na katerem je mladoletna oseba, posreduje drugi osebi.
V vseh treh primerih se intimni posnetek lahko razume kot posnetek spolne zlorabe otroka, saj se zaradi nesorazmerne starosti obeh vpletenih lahko sklepa o slabih namenih odrasle osebe. Privoljenje mladoletne osebe za izdelavo, posedovanje ali posredovanje posnetka v teh primerih ne zmanjša teže dejanja.
Kaznivo dejanje je lahko storjeno tudi v primeru, ko intimni posnetek mladoletne osebe poseduje in razširja druga mladoletna oseba brez privoljenja mladostnika, ki je na posnetku. V tem primeru se bo storilec, ki je sicer še mladoletna oseba, znašel v obravnavi centra za socialno delo, morda se bo v primer vključila tudi policija.
To kaznivo dejanje je v strokovni javnosti poznano tudi pod angleškim izrazom grooming in ga podrobneje predstavljamo v poglavju Spletni grooming – spletno prijateljstvo s slabimi nameni na strani 25 Kazenski zakonik opredeljuje grooming kot nagovarjanje osebe, mlajše od 15 let, k srečanju z namenom spolnega napada ali izdelave gradiva s seksualno vsebino. Nagovarjanje poteka prek informacijskih ali komunikacijskih tehnologij, zagrožena kazen pa je zapor do enega leta.
Seksting ima v procesu groominga pogosto pomembno vlogo. Storilec, ki je odrasla oseba, svojo žrtev prek elektronske komunikacije nagovarja k izmenjavi intimnih posnetkov, s čimer pri žrtvi zmanjšuje zadrego in pomen samega dejanja v smislu »golota/spolnost je nekaj običajnega«. Seksting v tem primeru torej služi vzpostavitvi zaupnega odnosa z žrtvijo in se nadaljuje v nagovarjanje za srečanje v živo.
Motiv za izsiljevanje mladoletnih oseb v povezavi s sekstingom predstavlja običajno še več intimnih posnetkov. To pomeni, da storilec takrat, ko začne izsiljevati, poseduje že vsaj en intimni posnetek mladoletne osebe. Ta posnetek postane njegovo izsiljevalsko orodje, s katerim mladoletno osebo izsiljuje za še več posnetkov, sicer bo posnetek, ki ga že ima, razširil med njene vrstnike ali objavil na spletu. To dejanje je v strokovni javnosti poznano pod angleškim terminom sextortion (izsiljevanje z intimnimi posnetki) in je podrobneje predstavljeno na str. 16.
Kazenski zakonik to dejanje obravnava v 176. členu, imenovanem Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva, kjer v drugem odstavku predvideva kazen od šest mesecev do osem let zapora za tistega, ki z grožnjo pridobi ali spodbudi mladoletno osebo za izdelavo gradiva s seksualno vsebino.
V primeru, da je izsiljevalec mladoletna oseba, ki je stara 14 let ali več, prav tako kazensko odgovarja za svoja dejanja. Oseba, mlajša od 14 let, za dejanje ne bo sankcionirana na sodišču, bo pa vsekakor obravnavana v okviru centra za socialno delo.
Pogosto se dogaja, da se intimni posnetek, ki je namenjen zgolj eni osebi, razširi kot požar po celi šoli ali spletu. To se običajno zgodi brez vednosti in privoljenja oškodovanega mladostnika. Motivi za tako vedenje so različni. Poznamo primere, ko se je želel prejemnik intimnega posnetka pohvaliti pred svojim najboljšim prijateljem in mu je zato poslal posnetek, ki pa ni ostal zgolj pri najboljšem prijatelju. Lahko gre za dejanje prizadetosti in jeze nad osebo, ki je posnetek poslala, in se mladostnik na ta način maščuje (to dejanje je poznano tudi pod angleškim izrazom revenge porn, ki pomeni v slovenščini spletno spolno maščevanje). V najslabšem primeru pa gre lahko za načrtno dejanje zasmehovanja in izločitve osebe iz družbe. Če storilec posnetka ne dobi od mladostnika, ga lahko v tem primeru pridobi tudi z vdorom v telefon ali s krajo naprave.
Intimna fotografija ali posnetek, ki prikazuje mladoletno osebo, je občutljiv osebni podatek, zato ga brez dovoljenja te osebe ni dovoljeno razširjati. Poleg tega so intimni posnetki, ki prikazujejo mladoletne osebe v slovenski zakonodaji, lahko nezakoniti. Zato gre v primeru razširjanja intimnega posnetka brez privoljenja oškodovane mladoletne osebe za kaznivo dejanje; morda celo za dve kaznivi dejanji, ki ju določata 176. člen (Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva) in 143. člen (Zloraba osebnih podatkov).
Kazenski zakonik Republike Slovenije KZ-1
(1) Kdor osebi, mlajši od petnajst let, proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji pokaže pornografsko ali drugačno seksualno predstavo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.
(2) Kdor s silo, grožnjo, preslepitvijo, prekoračitvijo ali zlorabo pooblastil, novačenjem, nagovarjanjem ali zaradi izkoriščanja navede, pridobi ali spodbudi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske ali drugačne seksualne vsebine, za sodelovanje v pornografski ali drugačni seksualni predstavi ali kdor taki predstavi vedoma prisostvuje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let.
(3) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor zase ali za drugega pridobiva, proizvede, razširi, proda, uvozi, izvozi ali drugače ponudi pornografsko ali drugačno seksualno gradivo, ki vključuje mladoletne osebe ali njihove realistične podobe, ali kdor poseduje tako gradivo ali pridobi dostop do takega gradiva s pomočjo informacijskih ali komunikacijskih tehnologij, ali razkriva identiteto mladoletne osebe v takem gradivu.
(4) Če je bilo dejanje iz drugega ali tretjega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi za izvrševanje takih kaznivih dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(5) Pornografsko ali drugačno seksualno gradivo iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se vzame ali njegova uporaba ustrezno onemogoči.
(1) Kdor brez podlage v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, osebne podatke, ki se obdelujejo na podlagi zakona ali osebne privolitve posameznika, posreduje v javno objavo ali jih javno objavi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor vdre ali nepooblaščeno vstopi v računalniško vodeno zbirko podatkov z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil kakšen osebni podatek.
(3) Kdor na svetovnem medmrežju ali drugače javno objavi ali omogoči drugemu objavo osebnih podatkov žrtev kaznivih dejanj, žrtev kršitev pravic ali svoboščin, zaščitenih prič, ki se nahajajo v sodnih spisih sodnih postopkov, kjer po zakonu ali po odločitvi sodišča ni dovoljena prisotnost javnosti ali identifikacija žrtev ali zaščitenih prič ter osebnih zapisov o njih v zvezi s sodnim postopkom, na podlagi katerih se te osebe lahko določi ali so določljive, se kaznuje z zaporom do treh let.
(4) Kdor prevzame identiteto druge osebe ali z obdelavo njenih osebnih podatkov izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(5) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena tako, da posreduje v javno objavo ali javno objavi občutljive osebne podatke, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(6) Če stori dejanje iz prejšnjih odstavkov tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.
(7) Pregon iz četrtega odstavka tega člena se začne na predlog.
