Sekstanje se lahko sprevrže v kazniva dejanja, kot so:
V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni vsa štiri dejanja in ukrepi, ki jih je dobro upoštevati v teh situacijah.
Izdelava in/ali izmenjava posnetkov spolnih zlorab otrok
Med sekstanjem, ki ga obravnavamo kot običajno in legalno vedênje mladostnikov, ki sta na podobni razvojni in starostni stopnji ter sta privolila v izmenjavo teh posnetkov, in izmenjavo posnetkov spolnih zlorab otrok, ki je nesporno kazniva, je v marsikateri situaciji tanka meja. Vedno, ko se začnemo poglabljati v problematiko mladostniškega pošiljanja seksualno obarvanih fotografij in posnetkov, prej ali slej trčimo ob vprašanje, ali in v katerih primerih ta posnetek lahko postane posnetek otrokove spolne zlorabe.
Vsekakor lahko o zlorabi govorimo takrat, ko sekstanje za svoje namene izrabi odrasla oseba, ki je opazno starejša in zrelejša od oškodovane mladoletne osebe na posnetku. To se zgodi v naslednjih oblikah:
V vseh treh primerih se intimni posnetek lahko razume kot posnetek spolne zlorabe otroka, saj se zaradi nesorazmerne starosti obeh vpletenih lahko sklepa o slabih namenih odrasle osebe. Privoljenje mladoletne osebe za izdelavo, posedovanje ali posredovanje posnetka v teh primerih ne zmanjša teže dejanja.
Kaznivo dejanje je lahko storjeno tudi takrat, ko intimni posnetek mladoletne osebe poseduje in razširja druga mladoletna oseba brez privoljenja mladostnika, ki je na posnetku. Če je storilec starejši od štirinajst let (torej kazensko odgovoren), se bo kljub njegovi mladoletnosti v primer vključila policija, saj govorimo o kaznivem dejanju po 176. členu KZ-1. Oseba, mlajša od štirinajst let, za dejanje ne bo sankcionirana na sodišču, bo pa obravnavana v okviru centra za socialno delo.
Pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene
Kaznivo dejanje pridobivanja oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene podrobneje predstavljamo v samostojnem poglavju o spletnem spolnem napeljevanju otrok. Kazenski zakonik opredeljuje spletno spolno napeljevanje otrok kot nagovarjanje osebe, mlajše od petnajst let, k srečanju z namenom spolnega napada ali izdelave gradiva s seksualno vsebino. Nagovarjanje poteka prek informacijskih ali komunikacijskih tehnologij, zagrožena kazen pa je zapor do enega leta.
Sekstanje ima v procesu spolnega napeljevanja pogosto pomembno vlogo. Storilec, ki je odrasla oseba, svojo žrtev prek elektronske komunikacije nagovarja k izmenjavi intimnih posnetkov, s čimer pri žrtvi zmanjšuje zadrego in pomen samega dejanja v smislu »golota in spolnost sta nekaj običajnega«. Sekstanje v tem primeru torej služi vzpostavitvi zaupnega odnosa z žrtvijo in se nadaljuje v nagovarjanje za srečanje v živo.
Izsiljevanje mladoletne osebe v povezavi z izdelavo ali izmenjavo njenih intimnih posnetkov
Motiv za izsiljevanje mladoletnih oseb v povezavi s sekstanjem predstavlja običajno še več intimnih posnetkov. To pomeni, da storilec takrat, ko začne izsiljevati, poseduje že vsaj en intimni posnetek mladoletne osebe. S tem posnetkom prevzame nadzor nad pogovorom oziroma odnosom, ki ga ima z otrokom, saj poseduje nekaj izjemno intimnega. Če je storilec na začetku odnosa z otrokom prikrito manipuliral z namenom, da bi od njega dobil prvo intimno fotografijo, sedaj začne otroka neposredno izsiljevati. Posnetek postane orodje, s katerim izsiljuje za še več posnetkov, sicer bo posnetek, ki ga že ima, razširil med otrokove vrstnike ali ga objavil na spletu. V času spoznavanja je storilec otroka zelo dobro spoznal in ve, na kakšen način ga lahko prisili v dodatne posnetke. To dejanje je v strokovni javnosti poznano pod angleškim terminom sextortion (izsiljevanje z intimnimi posnetki) in je podrobneje predstavljeno v ločenem poglavju tega priročnika.
Kazenski zakonik to dejanje obravnava v 176. členu, imenovanem Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva, kjer v drugem odstavku predvideva kazen od šest mesecev do osem let zapora za tistega, ki z grožnjo pridobi ali spodbudi mladoletno osebo za izdelavo gradiva s seksualno vsebino.
Kadar je izsiljevalec mladoletna oseba, ki je stara štirinajst let ali več, prav tako kazensko odgovarja za svoja dejanja. Oseba, mlajša od štirinajst let, za dejanje ne bo sankcionirana na sodišču, bo pa vsekakor obravnavana v okviru centra za socialno delo.
Posredovanje intimnega posnetka drugim osebam ali javna objava posnetka brez vednosti in privoljenja oškodovanega mladostnika
Pogosto se dogaja, da se intimni posnetek, ki je namenjen zgolj eni osebi, razširi kot požar po celi šoli ali spletu. To se običajno zgodi brez vednosti in privoljenja oškodovanega mladostnika. Motivi za tako vedênje so različni. Poznamo primere, ko se je želel prejemnik intimnega posnetka pohvaliti pred svojim najboljšim prijateljem in mu je zato poslal posnetek, ki pa ni ostal zgolj pri najboljšem prijatelju. Lahko gre za dejanje prizadetosti in jeze nad osebo, ki je posnetek poslala, in se mladostnik na ta način maščuje (to dejanje je bilo v preteklosti v svetu poznano pod angleškim izrazom revenge porn oziroma maščevalna pornografija, vendar pa ta izraz ni primeren, saj nakazuje, da je dejanje žrtve privedlo do neke vrste maščevanja, čeprav je za dejanje v celoti odgovoren povzročitelj – namesto tega uporabljamo izraz širjenje intimnih posnetkov brez soglasja). V najslabšem primeru pa gre lahko za načrtno dejanje zasmehovanja in izločitve osebe iz družbe. Če storilec posnetka ne dobi od mladostnika, ga lahko v tem primeru pridobi tudi z vdorom v telefon ali družbeno omrežje ali s krajo naprave.
Intimna fotografija ali videoposnetek, ki prikazuje mladoletno osebo, je občutljiv osebni podatek, zato ga brez dovoljenja te osebe ni dovoljeno razširjati. Poleg tega so intimni posnetki, ki prikazujejo mladoletne osebe, po slovenski zakonodaji lahko nezakoniti. Zato gre pri razširjanju intimnega posnetka brez privoljenja oškodovane mladoletne osebe za kaznivo dejanje po 176. členu Kazenskega zakonika (Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva). Nedovoljena objava gole ali razgaljene fotografije oziroma posnetka polnoletne osebe pa pomeni kršitev šestega odstavka 143. člena Kazenskega zakonika (Zloraba osebnih podatkov).
(1) Kdor osebi, mlajši od petnajst let, proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji pokaže pornografsko ali drugačno seksualno predstavo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.
(2) Kdor s silo, grožnjo, preslepitvijo, prekoračitvijo ali zlorabo pooblastil, novačenjem, nagovarjanjem ali zaradi izkoriščanja navede, pridobi ali spodbudi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske ali drugačne seksualne vsebine, za sodelovanje v pornografski ali drugačni seksualni predstavi ali kdor taki predstavi vedoma prisostvuje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let.
(3) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor zase ali za drugega pridobiva, proizvede, razširi, proda, uvozi, izvozi ali drugače ponudi pornografsko ali drugačno seksualno gradivo, ki vključuje mladoletne osebe ali njihove realistične podobe, ali kdor poseduje tako gradivo ali pridobi dostop do takega gradiva s pomočjo informacijskih ali komunikacijskih tehnologij, ali razkriva identiteto mladoletne osebe v takem gradivu.
(4) Če je bilo dejanje iz drugega ali tretjega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi za izvrševanje takih kaznivih dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(5) Pornografsko ali drugačno seksualno gradivo iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se vzame ali njegova uporaba ustrezno onemogoči.
(1) Kdor brez podlage v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, osebne podatke, ki se obdelujejo na podlagi zakona ali osebne privolitve posameznika, posreduje v javno objavo ali jih javno objavi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor vdre ali nepooblaščeno vstopi v računalniško vodeno zbirko podatkov z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil kakšen osebni podatek.
(3) Kdor na svetovnem medmrežju ali drugače javno objavi ali omogoči drugemu objavo osebnih podatkov žrtev kaznivih dejanj, žrtev kršitev pravic ali svoboščin, zaščitenih prič, ki se nahajajo v sodnih spisih sodnih postopkov, kjer po zakonu ali po odločitvi sodišča ni dovoljena prisotnost javnosti ali identifikacija žrtev ali zaščitenih prič ter osebnih zapisov o njih v zvezi s sodnim postopkom, na podlagi katerih se te osebe lahko določi ali so določljive, se kaznuje z zaporom do treh let.
(4) Kdor prevzame identiteto druge osebe ali z obdelavo njenih osebnih podatkov izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let.
(5) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena tako, da posreduje v javno objavo ali javno objavi občutljive osebne podatke, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(6) Če stori dejanje iz prejšnjih odstavkov tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.
(7) Pregon iz četrtega odstavka tega člena se začne na predlog.
