Mladim in njihovim staršem je treba predstaviti, kaj je sekstanje, kakšna je njegova vloga in tudi kakšne so možne posledice. Mladi morajo biti seznanjeni s škodljivimi dejanji, ki lahko izhajajo iz običajnega sekstanja, saj bodo le tako dovolj previdni pri pošiljanju svojih intimnih posnetkov. Preventivne delavnice in predavanja za otroke, mladostnike in starše, izobraževanja za strokovne delavce šol in drugi preventivni ukrepi v obliki deljenja izobraževalnih gradiv na temo sekstanja bi morali biti redno na programu vsake šole.
Staršem predstavimo sekstanje in njegove značilnosti. Pogosto imajo napačne predstave o starosti, pri kateri otroci začnejo deliti intimne fotografije svojih teles z drugimi, hkrati pa je pogovor o tej temi in o tehnologiji, ki jo otroci uporabljajo, zanje neprijeten ali pa čutijo, da zanj niso opremljeni. Pogosto zmotno mislijo, da njihovi otroci »tega ne počnejo«, »da so premladi« ipd., obenem pa je tema spolnih zlorab v velikem številu družin tabu in se o tem ne pogovarjajo. Kombinacija teh okoliščin lahko preprečuje pravočasne, zgodnje in nujne pogovore med otroki in starši, ki bi sicer morali delovati preventivno in otroke opremiti z znanji in veščinami za zaščito v kritičnih stanjih, še preden otroku dajo v uporabo ali kupijo pametno napravo.
Staršem pojasnimo, da lahko postavijo dober zgled svojim otrokom s tem, da že od malih nog spoštujejo njihovo zasebnost in v skladu s tem ne delijo javno intimnih fotografij otrok, ki so jih denimo posneli na morju na plaži. To deljenje je posebej nevarno, ker se lahko fotografije, ko se enkrat razširijo po spletu, znajdejo v popolnoma drugem kontekstu, recimo v zbirkah zbirateljev posnetkov spolnih zlorab otrok. Že običajna fotografija otroka, ki se sproščeno igra ob morski obali ali med kopanjem v domači kopalnici, ima lahko za določene uporabnike svetovnega spleta popolnoma drugačen pomen, kot je bil prvotno mišljen, in jim lahko celo služi za doseganje spolne zadovoljitve.
Mladostniki v težavah pogosto ne poiščejo pomoči odraslega iz več razlogov:
Pomemben dejavnik, da žrtev v stiski ostane sama, je v družbi razširjeno prelaganje krivde na žrtev. To okrepi učinek viktimizacije. Mladi za nastalo stanje že v osnovi pogosto krivijo sami sebe, če pa to potrdijo še bližnje osebe, to prispeva k občutkom nevrednosti in zavrženosti. Več kot polovica najstnikov za širjenje intimnih posnetkov izključno ali pretežno krivi osebo na posnetku. Podoben odnos so v nedavni raziskavi izkazovali celo starši otrok. Prav zaradi občutka oziroma prepričanja žrtve, da bodo odrasle in njej zaupne osebe menile, da je sama kriva za nastalo stanje, žrtve pogosto prepozno poiščejo pomoč ali pa je sploh ne poiščejo.
Kako ukrepati, ko se mladostnik spopada s posledicami deljenja njegovega intimnega posnetka brez njegovega soglasja?
1. Pogovorite se z otrokom
Zavedajte se, da dogodek kljub temu, da se je zgodil na spletu, v resnici predstavlja spolno zlorabo. Mladostnika je lahko sram in strah, zato mu sporočite, da ni sam in da mu boste pomagali. Z njim se umirjeno pogovorite. Če ste ob njegovi izpovedi šokirani ali presenečeni, se pred pogovorom skušajte umiriti. Otroku jasno sporočite, da za nastalo stanje ni kriv on in da je odgovornost izključno na strani storilca. Izogibajte se vprašalnici »zakaj«. Povprašajte ga o prijateljih, ki bi mu lahko v tem času stali ob strani, in ga spodbudite, da si tudi pri njih poišče podporo in tolažbo.
Otroka oziroma mladostnika prosite, naj vam s svojimi besedami opiše, kako je prišlo do neželenega deljenja intimnega posnetka (ali sporočila s spolno vsebino) – kako je posnetek nastal (ga je posnel on sam ali nekdo drug), ali ga je naprej poslal on sam ali kdo drug, komu, kdaj in na kakšen način je bil posnetek poslan, ali je bil objavljen na spletu in kje natančno. Zagotovite mu, da bodo posnetek videli le tisti, ki so aktivno vpleteni v reševanje težave. Mogoče bo želel, da starši posnetka ne vidijo. V njegovem interesu je, da je število ljudi, ki vidi posnetek, čim manjše. Spoštujte to.
Tudi če vas mladostnik prosi, da o dogodku ne poveste nikomur, mu tega ne obljubite, saj gre v resnici za kaznivo dejanje, ki ga morate prijaviti po uradni dolžnosti. Nikakor mu ne obljubljajte stvari, ki jih v resnici ne morete izpolniti. Raje mu zagotovite svojo pomoč in podporo med celotnim postopkom, ki ga čaka.
Mladostniku povejte, koga vse in zakaj boste o dogodku obvestili. Po pogovoru z otrokom naredite zapis dogodka, ki lahko služi kot osnova za prijavo policiji ali centru za socialno delo.
2. Obvestite pristojne
Če sumite, da je dogodek prešel v kaznivo dejanje, o tem nemudoma obvestite policijo. Če ste glede tega v dvomih, se lahko posvetujete s kriminalistom ali policistom, kar še ne pomeni uradne prijave oziroma začetka policijskega postopka.
O dogodku morajo biti obveščeni starši in svetovalna služba v šoli, ki jo obiskuje oškodovani mladostnik. Če oškodovani mladostnik in mladostnik, ki je posnetek razširjal, obiskujeta različni šoli, je treba o dogodku obvestiti obe šoli in policijo, ki bo z vpletenimi opravila razgovor.
3. Pogovorite se s starši
Pogovor s starši opravite šele po tem, ko ste mladostnika seznanili, kaj vse jim imate namen sporočiti. Pred mladostnikom ničesar ne skrivajte.
Starše seznanite z dogodkom in jim pojasnite, kaj to pomeni. Jasno jim povejte, da je mladostnik žrtev in ne krivec. Seznanitev s to novico jim bo lahko predstavljala velik šok, zato jih najprej pomirite, ponudite jim svojo pomoč in podporo pri reševanju tega stanja. Spodbudite jih, naj pogovore z mladostnikom opravljajo mirno in strpno, z veliko mero razumevanja in podpore. Opozorite jih na možne ukrepe za shranjevanje dokazov in preprečevanje objav posnetkov, ki so opisani v naslednjih točkah. Pojasnite jim, da je otrok zaradi dogodka najverjetneje v stiski, zato kakršne koli kritike, obtožbe ali kazni niso na mestu. Spodbudite jih k razmisleku o tem, da mu zagotovijo strokovno psihološko podporo. Pojasnite jim, da je najboljša preventiva za vnaprej razvijanje in poglabljanje odnosa zaupanja z otrokom.
Po incidentu je možno, da oškodovani mladostnik in njegovi starši uveljavljajo odškodninski zahtevek zoper osebo, ki je posnetek razširjala, oziroma zoper njegove starše za poplačilo premoženjske (izostanek, selitev idr.) in nepremoženjske škode (duševne muke)¹.
4. Shranjevanje dokazov
Intimni posnetek je dokazno gradivo, zato mladostniku svetujte, da naredi in shrani posnetek zaslona, pogovora oziroma mesta, kamor je bil ta posnetek razširjen, in morebitne komunikacije, ki je posnetek spremljala. Ker vsebina na izvirnem mestu lahko izgine ali pa jo nekdo izbriše, je prav posnetek zaslona lahko ključnega pomena za preiskovalce.
Včasih storilec v določenih družbenih omrežjih oziroma aplikacijah (kot denimo na Snapchatu) dobi obvestilo, če sogovornik ustvari posnetek zaslona pogovora. To ga lahko vodi v izbris komunikacije. Če se želimo izogniti tej nevarnosti, je ena od možnih rešitev, da žrtev sporno objavo namesto s posnetkom zaslona (»screenshot«) posname z drugo napravo.
Vsekakor naj otrok pred prijavo policiji ničesar ne briše in nikogar ne blokira, tudi storilca ne. Pred morebitnimi novimi objavami ali pogovori o njegovem posnetku se lahko zaščiti s funkcijo »utišaj« (»mute«), po vklopu katere ne vidi več objav posameznih oseb. Če smo oziroma je mladostnik v dvomih, kaj in kako storiti, se o tem posvetujemo s policijo in ravnamo po njenih navodilih.
5. Odstranjevanje posnetkov iz naprav in s spleta, preprečevanje novih objav
Če je posnetek že na spletu, je treba začeti z njegovim odstranjevanjem. Pri tem se predhodno uskladimo s policijo. Odstranjevanje se lahko začne takoj, ko policija zavaruje vse dokaze in dovoli, da se začne brisanje posnetkov. Mladostniku svetujemo, naj poišče vse spletne vire, kjer se posnetek nahaja (npr. YouTube, TikTok, X, Instagram), z njimi stopi v stik in zahteva odstranitev posnetka. Upravljalcu spletnega vira naj sporoči, da je na posnetku mladoletna oseba, ki ni sama objavila posnetka na njihovo spletno stran, prav tako ni nikomur dala dovoljenja, da to stori.
Če oškodovani mladoletnik ni prepričan, da je njegov intimni posnetek že objavljen na spletu ali da je bil deljen z drugimi osebami, vendar ga skrbi, da bi se to lahko zgodilo, ali če oškodovani mladoletnik ve, da je bil njegov posnetek že deljen z drugimi, in želi, da se to preneha, lahko osebi, ki poseduje njegov posnetek, pošlje sporočilo z naslednjo vsebino: Zahtevam, da mojo fotografijo/posnetek, ki sem ti jo poslal/-a dne x ob y uri, nemudoma izbrišeš. Prav tako ti ne dovolim, da jo deliš s komer koli. Če posnetka ne boš izbrisal/-a ali/in če ga boš delil/-a naprej, bom tvoje dejanje prijavil/-a policiji.²
Ne glede na to, ali je intimni posnetek objavljen na spletu, lahko mladostnik uporabi tudi eno izmed storitev, namenjenih preprečevanju in odstranjevanju deljenja posnetkov intimne narave. To sta denimo storitvi Take It Down (takeitdown.ncmec. org) in StopNCII.org (stopncii.org). Prva je namenjena žrtvam, ki so na posnetkih še mlajše od 18 let, druga pa žrtvam, ki so bile takrat že polnoletne. Tovrstne storitve delujejo tako, da mladostnik na portal naloži digitalni odtis spornega posnetka (ne pa tudi dejanskega posnetka), portal pa ta odtis posreduje sodelujočim partnerjem, tj. osrednjim spletnim platformam. Platforme digitalne odtise uporabijo za samodejno zaznavanje pojavljanja posnetkov na svojih strežnikih in jih nato samodejno odstranijo oziroma ne dovolijo njihove (ponovne) objave.
Za svetovanje pri odstranjevanju intimnih posnetkov s spleta se lahko obrnete tudi na prijavno točko Spletno oko (info@spletno-oko.si).
6. Šola naj pripravi varnostni načrt
Po incidentu je treba spremljati mladostnikovo počutje in odnos vrstnikov do njega. Obstaja nevarnost, da bo zaradi sekstanja deležen posmeha, psihičnega in fizičnega nasilja ali izključevanja s strani vrstnikov. Pozanimajte se, ali je šola pripravila varnostni načrt za mladostnika. Temu je treba zagotoviti, da se bo v teh trenutkih počutil varno, zato mora vedeti, na koga se lahko obrne, če bo v prihodnje naletel na nadlegovanje. Kdo so odrasli, ki mu lahko pomagajo? Ali potrebuje strokovno psihološko podporo?
Poleg tega je smotrno, da šola v takem stanju ukrepa tudi širše. Šola bi morala imeti vnaprej opredeljen način razreševanja incidentov v vzgojnem načrtu oziroma pravilih šolskega reda. V njem bi morali biti predvideni tako ukrepi ob nespoštovanju pravil in nudenje (tudi dolgoročne) pomoči žrtvam, kot tudi proaktivni ukrepi za zmanjšanje tveganj, kot so sodelovanje, dodatno izobraževanje, pozitivna mediacija ipd. Učencem bi morala šola zagotoviti kakovostne preventivne delavnice o varni rabi spleta, učiteljem pa strokovno uposabljanje, na katerem se bodo seznanili z oblikami zlorab, ki se mladostnikom lahko zgodijo na spletu. Informacije o preventivnih delavnicah najdete na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si (www.safe.si).
Več smernic za šole za reševanje tovrstnih problemov najdete v priročniku Problematika spletne varnosti v šolah, ki s pravnega vidika in na primerih iz prakse obravnava incidente pri uporabi novih tehnologij na šolah. Priročnik je dostopen na spletni strani www. safe.si.
1 Lesjak, B. (2016). Problematika spletne varnosti v šolah. Smernice za vodstva šol. Točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, Fakulteta za družbene vede, Založba FDV.
2 Te informacije izhajajo iz pregleda zakonodaje in so namenjene zgolj splošnemu informiranju, ki ga v nobenem primeru ni mogoče razumeti kot pravnega nasveta.
