1. Prijavite posnetke spolnih zlorab otrok
Če na spletu naletite na posnetke otrok, za katere domnevate, da bi lahko bili kaznivi, jih prijavite policiji ali oddajte anonimno prijavo prijavni točki Spletno oko na www.spletno-oko.si. Če osebo na posnetku poznate, prijavo v vsakem primeru oddajte (tudi) policiji. Prav tako je treba podati prijavo neposredno policiji, če sumite, da ima nekdo posnetke spolnih zlorab otrok shranjene na svojih napravah. Policija bo začela postopek preiskovanja domnevnega kaznivega dejanja, ki obsega zavarovanje spletnih strani s posnetki, mednarodno sodelovanje z organi pregona v drugih državah, identifikacijo oseb, ki so na posnetkih, ipd. Vloga policije, tožilstva in sodišča je, da zbirajo dokaze o domnevni zlorabi in jih preučujejo ter sankcionirajo povzročitelja, kadar je dokazov dovolj.
2. Prijavite spolno zlorabo otroka
Za vsakim posnetkom spolne zlorabe otroka je dejanska spolna zloraba otroka. Če naletite na posnetke spolnih zlorab, na katerih so otroci, ki jih poznate oziroma domnevate, da gre za slovenske otroke, to nemudoma sporočite policiji. Lahko se zgodi tudi obratno, da boste najprej seznanjeni s spolno zlorabo otroka, šele pozneje pa se bo izkazalo, da je bila ta spolna zloraba tudi posneta. V obeh primerih je treba dejanje prijaviti. Spolno zlorabo lahko prijavi vsak, ki jo je zaznal (žrtve, starši, svetovalni delavci, sorodniki, zdravniki …). O sumu, da se je spolna zloraba zgodila, lahko obvestimo center za socialno delo ali pa se obrnemo neposredno na policijo. Pri preiskavi spolne zlorabe sodeluje večje število ljudi in institucij (policija, tožilstvo, sodišče …). V okviru postopka policija mogoče opravi tudi razgovor z otrokom.
Policija po vseh zbranih obvestilih in dokazih na pristojno državno tožilstvo poda kazensko ovadbo zoper osumljenca. Če policija ne more potrditi suma storitve kaznivega dejanja, na pristojno tožilstvo poda poročilo. V nadaljevanju postopek vodi in usmerja tožilec, ki po potrebi predlaga uvedbo preiskave. Ta se vodi pred preiskovalnim sodnikom, ki uvede preiskavo in izvaja tiste dokaze, ki jih predlagajo tožilstvo ali druge osebe, ki sodelujejo v predkazenskem postopku. Ob zaključku preiskave zadevo pošlje nazaj tožilstvu, ki se odloči, ali bo vložilo obtožni predlog zoper osumljenca ali pa bo ovadbo zavrglo, torej kazenskega postopka ne bo nadaljevalo (vir).
3. Otroku prisluhnite in mu ponudite oporo
Če sumite na spolno zlorabo pri otroku, je pomembno, da se z otrokom o tem pogovorite. Če otrok o spolni zlorabi spregovori sam, pustimo, da pove, kolikor zmore. Damo mu odprt prostor, da lahko izrazi, kar želi, in sicer na način, ki ga je izbral. Ne prekinjamo ga, temveč mu pridemo nasproti na miren in razumevajoč način.
Lahko ga kaj povprašamo, vendar smo pazljivi, da ga ne začnemo zasliševati. Namen prvega pogovora ni pridobivanje čim več dejstev o zlorabi, temveč podpora otroku, ki je končno zbral pogum, da spregovori o svoji zelo težki izkušnji. Uporabljajmo enake izraze kot otrok. Če sam na primer govori o lulčku, uporabimo to besedo tudi mi. Pri pogovoru je pomembno tudi to, da poskusimo sporočiti, kar bi moral slišati vsak otrok, ki je bil zlorabljen:
Več o problematiki spolnih zlorab otrok si lahko preberete v publikaciji Društva za nenasilno komunikacijo Preprečevanje in prepoznavanje spolnih zlorab otrok: najpogostejša vprašanja in odgovori nanje.
4. Otroku ponudite psihosocialno pomoč
Če menite, da otrok potrebuje strokovno pomoč pri premagovanju posledic zlorabe, se lahko obrnete na različne organizacije in institucije, ki delujejo na področju obravnave spolnih zlorab (seznam). Prav tako se lahko nanje obrnete, če ste v stiku z otrokom, ki je doživel spolno zlorabo, a ne veste, kako ukrepati.
