Kje in kako poteka izsiljevanje?

Izsiljevanje z intimnimi posnetki poteka najpogosteje prek sporočilnih aplikacij (Snapchat, WhatsApp in drugih), družbenih omrežij (Facebook, Instagram), video platform (Skype, Facetime, webcam strani), klepetalnic za zmenke (OKCupid, Tinder) in platform z video igrami. Storilci za komunikacijo z otrokom ali mladostnikom pogosto uporabljajo več kot eno platformo. Zadržujejo se na tistih družbenih omrežjih, ki jih uporabljajo otroci, saj se jim želijo čim bolj približati. V takih primerih se storilec otroku/mladostniku običajno najprej približa na družbenem omrežju, kjer v navidez nedolžnem, prijateljskem in zaupnem pogovoru pridobi čim več njegovih osebnih informacij: kdo je njegova družina, kdo so njegovi prijatelji in kam hodi v šolo. Storilec potem preseli komunikacijo na anonimno komunikacijsko aplikacijo ali video klepet v živo, kjer poskuša od otroka/mladostnika pridobiti vsebine spolne narave.

Orodje, ki ga storilec uporabi za izsiljevanje, je praviloma intimna fotografija ali posnetek, ki običajno prikazuje spolni akt (samozadovoljevanje ali spolni odnos z drugo osebo), genitalije ali goloto. V nekaterih primerih je za izsiljevanje dovolj že zelo intimna informacija o otroku oziroma mladostniku, na primer spolna identiteta, druge oblike zlorab doma, osebne izpovedi ipd.

Pri izsiljevanju se srečamo z dvema fazama, katerih cilja sta različna; prva faza je pridobivanje prvega intimnega posnetka, ki bo v nadaljevanju služil za izsiljevanje (t. i. orodje za izsiljevanje), druga faza pa je izsiljevanje s pridobljeno intimno fotografijo oziroma posnetkom, katerega cilji so lahko pridobivanje več intimnih posnetkov, denar ali zahteve po spolnih uslugah.

Taktike storilcev za pridobitev prvega intimnega posnetka:

• Z otroki, ki jih poiščejo na spletu (npr. v spletnih klepetalnicah, forumih za najstnike, družbenih omrežjih), vzpostavijo zaupen, prijateljski odnos. Predstavijo se jim kot njihovi zaupniki, s katerimi se lahko pogovorijo o vsem, kar jih zanima, tudi o spolnosti. Storilec je vedno na razpolago za vsa otrokova vprašanja, skrbi, težave. Na prvi pogled je videti, kot da mu je v resnici mar za otroka, dejansko pa si v tej fazi zgolj »pripravlja teren«, da bo pozneje otroka prepričal, naj mu pošlje svoje intimne fotografije ali posnetke.
• Včasih, ko se otrok med odnosom zaljubi v storilca (predvsem pri dekletih), storilec začne izpovedovati ljubezen, dekletu obljublja skupno prihodnost, družino, če mu bo poslala posnetke.
• Predlagajo vzajemnost dejanja – »tudi jaz ti bom poslal, če ti pošlješ meni«.
• Za istega mladostnika uporabijo več različnih spletnih identitet; z eno identiteto izsiljujejo, z drugo pa se pretvarjajo, da so prijatelj ali žrtev istega storilca.
• Grozijo, da bodo izdelali ponarejeno fotografijo ali videoposnetek, ki ga bodo potem razširili na spletu (npr. z obstoječe fotografije ali posnetka vzeli samo obraz žrtve in ji dodali fotografijo ali posnetek golega telesa druge osebe).
• Posnetek pridobijo od mladostnika v obdobju, ko sta bila še par – mladostnik je posnetek poslal kot dejanje sekstanja.
• Grozijo s samomorom, če jim žrtev izsiljevanja ne bo posredovala seksualnih posnetkov.
• Pretvarjajo se, da so otrokovi vrstniki ali ženskega spola, kar lahko pri otroku oziroma mladostniku vzbudi večje zaupanje.
• Aktivno iščejo že obstoječe intimne posnetke žrtve na spletu.
• Intimni posnetek žrtve dobijo od nekoga drugega.
• V zameno za seksualne posnetke ponujajo materialne ugodnosti, denimo valute v spletnih igričarskih platformah, denar ali droge.
• Pretvarjajo se, da so modni agenti ali najstniki, ki delajo za modno agencijo, in bi intimne fotografije žrtvinega telesa oziroma postave radi dobili kot njeno »vstopnico« na avdicijo za modno revijo ali modno fotografiranje.
• Vdrejo v mladostnikovo napravo in na ta način pridobijo dostop do vseh njegovih dokumentov (tudi intimnih fotografij ali videoposnetkov). Z vdorom lahko brez vednosti lastnika naprave dostopajo tudi do kamere in mikrofona na napravi.
• V skrajnih primerih celo zagrozijo s fizičnimi poškodbami ali (spolnim) napadom na žrtev ali družinske člane.

Najpogosteje se izsiljevanje začne takoj po tistem, ko storilec prejme prvi otrokov intimni posnetek. V redkih primerih se izsiljevanje začne pozneje, včasih tudi šele po enem letu, kar pri žrtvi izsiljevanja pogosto sproži zmedo, saj se morda niti ne spomni več, da je komu poslala posnetek.

Za izpolnitev nadaljnjih zahtev (posnetki, denar, spolne usluge) storilci uporabljajo še naslednje taktike:

• grozijo s širjenjem že pridobljenega otrokovega intimnega posnetka po spletu ali v fizičnem okolju;
• grozijo z objavo pridobljenih intimnih posnetkov na spletnih (ali drugih) lokacijah, ki jih obiskujejo otrokovi starši in prijatelji;
• izdelajo lažni profil otroka oziroma mladostnika in grozijo, da bodo na njem objavljali njegove seksualne posnetke;
• shranjujejo seksualno eksplicitne pogovore in grozijo, da jih bodo objavili na spletu.

Zahteve izsiljevalcev

Najpogostejši motiv za izsiljevanje so novi intimni posnetki, ki morajo biti še bolj seksualno eksplicitni kot prvi posnetek. Storilec v skrajnih primerih od žrtve v nadaljevanju izsiljevanja zahteva snemanje točno določenih seksualnih prizorov. Žrtve pogosto pristanejo na vse mogoče zahteve, saj zmotno verjamejo, da se bo izsiljevanje s tem prenehalo, kar pa se ne zgodi, včasih pa imajo občutek, da so same krive za nastalo stanje, saj so same poslale prvo intimno fotografijo, in zato niti ne poiščejo pomoči. Izsiljevanje za še več intimnih posnetkov je nekoliko pogosteje usmerjeno v osebe ženskega spola.

Cilj izsiljevanja je lahko tudi denar. Storilec v teh primerih od mladostnika navadno zahteva, da mu v zameno za neobjavo posnetkov denar nakaže prek spletnega plačilnega sistema (npr. Paysafe, kriptovalute). Izsiljevanje za denar je pogosteje usmerjeno v osebe moškega spola. Storilci se pretvarjajo, da so mlajše osebe ženskega spola. V zadnjih letih opažamo velik porast tovrstnega izsiljevanja, ki ga pogosto izvajajo organizirane kriminalne združbe.

Motiv izsiljevanja je lahko tudi zahteva po spolnih uslugah, ki je pri žrtvah obeh spolov enako pogosto prisotna. Žrtev v teh primerih storilca včasih pozna že od prej, o čemer težko spregovori z bližnjimi.