Za vsakim posnetkom, ki prikazuje zlorabo otroka, je storitev kaznivega dejanja spolne zlorabe otroka. Viktimizacija, ki je žrtvi povzročena s samo zlorabo, se še poveča, če dejansko pride do snemanja ali fotografiranja zlorabe in nato nalaganja teh posnetkov na internet, kjer jih ostali storilci uporabijo za namene lastne spolne zadovoljitve.
Žrtve, ki so bile posnete med spolno zlorabo, trpijo posledice tudi zaradi zavedanja, da bodo storilci lahko te posnetke uporabili za siljenje ali manipuliranje drugih otrok v spolno zlorabljajoča dejanja.
Žrtve se pogosto soočajo s hudimi in trajnimi posledicami spominjanja dejanj, ki so bila storjena zoper njih. Študije kažejo, da žrtve trpijo za depresijo, jezo, umikanjem vase, in drugimi psihološkimi motnjami. Pogosto imajo občutke krivde in odgovornosti za spolno zlorabo, kot tudi občutke izdaje, nemoči, nevrednosti, in nizkega samospoštovanja. Nemogoče je oceniti, kolikokrat bo posnetek, ki prikazuje zlorabo otroka, viden in deljen preko različnih spletnih kanalov. Vsakič, ko je tak posnetek viden, natisnjen, distribuiran ali naložen na računalnik, je otrok na tem posnetku ponovno viktimiziran.
