Točka za prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu

Ukrepi in nasveti

1. Prijava na policijo

Če obstaja sum spletnega groominga nad osebo, mlajšo od 15 let, je treba dejanje takoj prijaviti na najbližjo policijsko postajo. Pomembno je tudi, da žrtev pogovorov s storilcem ne izbriše, ampak naredi posnetke zaslona celotne komunikacije, saj bo komunikacija med storilcem in žrtvijo pomemben dokaz v preiskovalnem postopku.

2. Preventivni programi

Seveda je tako kot pri drugih spletnih tveganjih tudi pri spletnem grooming smiselno vzpostaviti učinkovit preventivni program, ki deluje v smeri preprečitve tega kaznivega dejanja. Izobraževanje in osveščanje mora biti izvedeno sistemsko in vključevati otroke, starše in strokovne delavce, ki delajo z mladimi. Otroci, mladostniki in starši morajo vedeti, da je spletni grooming eno od tveganj, ki lahko otroke doleti na spletu. Vedeti morajo, kako ga prepoznati in kako ukrepati, če do njega pride. Otroci potrebujejo veščine in znanja, s pomočjo katerih bodo prepoznali slabe namene oseb, s katerimi se pogovarjajo na spletu. Prav tako bi moralo biti na sistemski ravni izvedeno sodelovanje različnih partnerjev, vključujoč šole, vladne službe, policijo ter nevladne in mednarodne organizacije.

Kaj lahko svetujemo staršem?

  1. Prepoved uporabe računalnika ni dobra rešitev. Strah, da bo otrok ostal brez računalnika, je eden izmed glavnih razlogov, zakaj otroci ne poročajo staršem o težavah, s katerimi se srečajo na spletu. Še posebej za otroke, ki so v obdobju prehoda v mladostništvo, je prisotnost na spletu pomemben del oblikovanja njihove identitete in vzpostavljanja socialne mreže. Zato se namesto odvzema tehnologije raje pravočasno pogovorite o pravilih uporabe in varni rabi spleta. Pomoč pri tem vam lahko ponudijo na organizaciji Logout, Centru pomoči pri prekomerni rabi spleta www.logout.si.
  2. Z otrokom sklenite dogovor o njegovem vedenju na spletu. Dogovor pomeni, da se z njim strinja tudi otrok. Ideje o tem, kako se pripravi dober dogovor, najdete v knjigi avtorice dr. Jodi Gold z naslovom Vzgoja v digitalni dobi.
  3. Mlajši otroci naj dostopajo do spleta zgolj v skupnih prostorih. Računalnik naj torej ni v otroški sobi, ampak raje v dnevnem prostoru oziroma nekje, kjer imate lahko nadzor nad spletnimi aktivnostmi otroka. Morda se sprašujete, kako naj vam to uspe doseči, če otrok dostopa do spleta prek svojega telefona. Tu je na mestu najprej vprašanje, ali je otrok sploh že dovolj zrel za svoj telefon. To vidite po tem, ali je zmožen razumeti in spoštovati dogovore glede uporabe telefona, ki ste jih z njim sklenili. Če ni in ima kljub temu svoj telefon, je treba jasno določiti, kdaj, koliko časa in kje otrok uporablja telefon in kam ga odloži, ko ga neha uporabljati. Shranim vse dokaze groženj in izsiljevanja. To najlažje storim s posnetki zaslona in zapisi komunikacije (t. i. chatlog).
  4. Seznanite se z družbenimi omrežji, ki jih uporablja vaš otrok. Vprašajte ga, če vam lahko pokaže, kaj počne na njih in kakšne ima nastavitve zasebnosti. Poskrbite, da bodo nastavitve optimalne. O vsem tem se lahko dobro poučite na spletni strani www.safe.si.
  5. Uporabljate programe za starševski nadzor. Za starše je skoraj nemogoče, da bi ves čas sedeli ob otroku, ko je ta na računalniku oz. internetu. V takšnih trenutkih pride prav programska možnost omejevanja uporabe računalnika kot tudi interneta. Kateri starševski nadzor je najprimernejši za vas, lahko preverite na spletni strani http://sipbench.eu/.
  6. Z otrokom se pogovarjajte o tem, kaj počne na spletu. Pokažite mu, da se zanimate za njegov svet. Opozorite ga na nevarnosti, na katere lahko naleti na spletu. Ponudite mu pomoč v primerih, če bi na spletu naletel na kaj, ob čemer se bo počutil nelagodno. Zaupen odnos s svojim otrokom je najboljša preventiva.
  7. Preverjajte, s kom se otrok pogovarja na spletu. Medtem ko se pogovarjate z otroki o njegovih aktivnostih na spletu, lahko preverite tudi, ali je na spletu spoznal kakšne nove prijatelje, kje (na katerih forumih, družbenih omrežjih) jih je spoznal in o čem se z njimi najpogosteje pogovarja.

Sledi nam na Twitterju


Kontakt

O nas

Za medije


Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko CDI

Sofinancerja


 

Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov