Točka za prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu

Kateri otroci so najranljivejši?

Vsak otrok, ki uporablja digitalne tehnologije, je lahko žrtev spletnega groominga. Storilci se najbolj osredotočajo na tiste otroke, ki so zaradi določenih osebnih ali družinskih okoliščin bolj ranljivi oziroma se bolj izpostavljajo tveganjem. Otroci, ki so najbolj dovzetni za spletni grooming:

  • so osamljeni, imajo nizko samopodobo in se v svoji družini ne počutijo sprejeto, povezano; imajo težave doma, v šoli ali z vrstniki;
  • digitalne tehnologije uporabljajo nenadzorovano;
  • so vzgojeni v izrazito poslušne osebe, ki morajo vedno ubogati odrasle;
  • (še) niso razvili razumevanja, kaj je spolnost; ne znajo interpretirati namenov odraslih; minimizirajo tveganja, ki jih prinaša splet;
  • iščejo na spletu ljubezen ali avanturo;
  • so otroci s posebnimi potrebami.

Da bi lažje razumeli, zakaj se nekateri otroci tako zlahka ujamejo v zanke spletnega groominga, je treba pogledati na otroka z vidika njegovih potreb. Otrok, ki doma nima pozornosti in ni nikoli pohvaljen, bo zelo dovzeten za pozornost in pohvalo drugih odraslih oseb. Prav tako se bo otrok, ki v svojem okolju nima vzpostavljenih zdravih odnosov z odraslimi, s katerimi bi se lahko pogovarjal o svojih težavah in dilemah, zelo razveselil novega odraslega prijatelja, s katerim bo lahko delil vse, kar ga teži ali zanima. Nekateri storilci ponujajo otrokom tudi darila, na primer nov telefon, s katerim si omogočijo kontakt z otrokom.

Storilci spletnega groominga

Tako kot velja za spolne zlorabe izven spleta, tudi pri spletnem groomingu ne obstaja tipičen storilec z vnaprej določenimi lastnostmi. Storilci so običajno odrasle osebe, ki prihajajo iz različnih poklicnih sfer in družbenih statusov, zato jih ni lahko identificirati. Bistveno je, da smo pri prepoznavi storilca raje kot na njegov poklic, videz, značaj ali zakonski in materialni status pozorni na znake, ki predstavljajo tveganje za zlorabo. Nekateri storilci zelo hitro preidejo k stvari, ne da bi poskušali prikriti svoje namene. Tako na primer na forumu ali naključno izbranim stikom v klepetalnici pošljejo svojo ponudbo: »Je tukaj kakšna punca, ki bi mi nudila blowjob (50 evrov)?« Res je, da bo večina odzivov negativnih, vendar obstaja možnost, da se v tej množici znajde tudi zapostavljen in osamljen otrok, ki se zaradi želje po pozornosti odzove pozitivno, ali otrok, ki potrebuje denar ali pa niti ne pozna pravega pomena tega stavka. Drugi storilci imajo bolj premišljen način približevanja in se v stik z otrokom spustijo šele, ko imajo dodelano strategijo. To so storilci, ki bodo svojemu dopisovalcu pisali lepa in sladka sporočila, kot na primer: »Tako sem vesel, da lahko spet klepetava.«

Premišljeno bodo izbirali besede, ob katerih se bo otrok počutil lepo. Odrasle, ki iščejo otroke na spletu, lahko glede na njihov motiv za tako početje razvrstimo v tri skupine:

  • iskalci prijateljstva;
  • masturbatorji in
  • fizični zlorabljevalci

Iskalci prijateljstva

Iskalci prijateljstva so običajno odrasle osebe, ki se v stiku z drugimi odraslimi počutijo nelagodno. Morda so osamljeni in opažajo, da bolje komunicirajo z otroki. V nekaterih primerih je ta pojav lahko posledica znižanih intelektualnih sposobnosti. Navezovanje njihovih stikov z otroki iz želje po prijateljstvu niti ni sporno, težava nastane, če ima odrasla oseba poleg prijateljstva z otrokom tudi spolne interese.

Masturbatorji

Masturbatorji iščejo stik z otroki na spletu s ciljem spolne zadovoljitve brez srečanja v živo. T. i. spletni seks vključuje izmenjavo sporočil, v katerih otrokom opisujejo svoje spolne fantazije in želje. V poznejših fazah pogovora pošljejo svoje gole posnetke ali posnetke, na katerih masturbirajo, ter otroka spodbujajo, naj tudi on naredi enako. Lahko tudi predlagajo, da pogovor preselita pred videokamero.

Fizični zlorabljevalci

Fizični zlorabljevalci se vedejo podobno kot iskalci prijateljstva in masturbatorji, vendar imajo samo en cilj: srečanje z otrokom, ki mu sledi spolna aktivnost z njim.

Sledi nam na Twitterju


Kontakt

O nas

Za medije


Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko CDI

Sofinancerja


 

Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov