Točka za prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu

Kje in kako poteka spletni grooming?

Spletni grooming se vedno dogaja na spletu, torej prek digitalnih tehnologij in s pomočjo spletnih platform. Prvi stiki navezovanja se običajno zgodijo na družbenih omrežjih, aplikacijah za neposredno komunikacijo (Messenger), aplikacijah za deljenje fotografij (Instagram), igralnih spletiščih, forumih in klepetalnicah ter se v poznejših fazah selijo na bolj zasebne komunikacijske platforme, mobilne telephone in srečanje v živo. Največ storilcev svoje žrtve išče na družbenih omrežjih, kjer otroci in mladostniki nekritično delijo svoje osebne podatke in sprejemajo prijateljstva tudi od oseb, ki jih ne poznajo. To se pogosto dogaja tudi zaradi otrokovega lažnega občutka varnosti; prepričan je, da se mu ne more zgoditi nič neprijetnega, ker je v varnem zavetju doma.

Analize primerov kažejo, da spletni grooming v večini primerov poteka skozi bolj ali manj enake faze, do razlik prihaja le v vrstnem redu, po katerem si te faze sledijo; lahko se zgodi, da se nekatere faze pokrivajo z drugimi ali da je kakšna faza izrazitejša od drugih.

1. Vzpostavljanje stika z otrokom

Spletni grooming se običajno začne s fazo vzpostavljanja stika, ko storilec išče in izbere potencialno žrtev. V ta namen ustvari profil, v katerem navaja o sebi lažne podatke o starosti, spolu, prostočasnih aktivnostih, interesih ipd. Pozanima se o popularnih pevcih, trendih oblačenja pri mladih, informacijah iz športa ali o prostočasnih dejavnostih, ki otroka morda zanimajo. Njegov cilj je v potencialnih žrtvah vzbuditi interes in radovednost. Storilec se največkrat predstavi kot moški, vendar mlajši, kot je v resnici. V nekaterih primerih se izdaja tudi za otroka ali odraslo osebo, ki išče mlade modele.

2. Pridobivanje zaupanja otroka

Ko je kontakt z žrtvijo vzpostavljen, storilec preide v naslednjo fazo, tj. Pridobivanje zaupanja otroka. Takrat vzpostavlja zaupen odnos z otrokom s pomočjo različnih mehkih veščin, kot je izražanje pozornosti, naklonjenosti, prijaznosti in priznanja. Zanima se za otrokove sanje, želje in težave, kar je otroku po godu, saj se nemalokrat izkaže, da se je otrok ravno v tistem obdobju soočal z neprijetno situacijo v šoli, doma ali med vrstniki. Prijateljstvo med storilcem in žrtvijo se praviloma vzpostavlja postopoma, več dni, tednov ali celo mesecev.

3. Ocena tveganja

Pogosto vzporedno z vzpostavljanjem zaupnega odnosa ocenjuje tveganje svojega početja. Storilec se zaveda, da to, kar počne, vodi v kazniva dejanja, zato premišljeno izbira aktivnosti, ki zmanjšujejo možnost razkritja. Tako na primer otroku predlaga, da komunikacijo po tem, ko je začetni stik že vzpostavljen, preneseta na zasebnejše komunikacijske kanale, kot so SMS, elektronska pošta, Skype, WhatsApp, Viber, Messenger ali FaceTime. Storilec otroka tudi podrobno izpraša o otrokovih starših in skrbnikih, zanima ga, kje ima računalnik, ko se pogovarja, ali je sam doma ipd. Preveri tudi, ali otrok aktivnosti na spletu zadržuje zase ali jih s kom deli.

4. Vzbujanje občutka, da je med njima nekaj posebnega

Če se odnos razvija v želeno smer in storilec oceni, da je otrok dovzeten za izpolnitev njegovih seksualnih načrtov, bo uporabil vse svoje tehnike in veščine, da se mu bo še bolj približal in v njem vzbudil občutek, da je to, kar se dogaja med njima, res nekaj posebnega. Storilec poskuša otroku prikazati, da je on edina odrasla oseba v njegovem življenju, ki je vredna zaupanja, medtem ko se drugi odrasli do njega vedejo popolnoma napačno, ga ne razumejo, ne vidijo, kako poseben je ipd. Storilec otroku v tej fazi večkrat pove, kako močno mu pomeni in da komaj čaka, da se bosta lahko spet pogovarjala. Preveri tudi, če je otrok že pripravljen kaj narediti po njegovih navodilih, na primer povedati mu kaj bolj osebnega. Če ga otrok zavrne, storilec navadno odreagira zelo obtožujoče in pokaže razočaranje, s čimer pri otroku sproži strah pred zaključkom odnosa. Zaradi tega otrok pogosto pristane na zahteve samo zato, da ohrani odnos s storilcem.

5. Pogovori o spolnosti

Naslednja faza je odpiranje teme seksualnosti. Pri nekaterih otrocih se to zaradi njihove radovednosti lahko zgodi že dokaj zgodaj v procesu groominga, pri drugih pa šele takrat, ko je med storilcem in žrtvijo vzpostavljeno dovolj trdno zaupanje. Storilec pogovor o tem navadno začne s spraševanjem o dosedanjih izkušnjah s spolnostjo ali z vprašanji, ki se nanašajo na telesni razvoj otroka. Na primer: »Ali nosiš modrček? Že imaš sramne dlačice?« V tej fazi nekateri storilci pošljejo otroku svoje gole fotografije ali seksualne posnetke drugih otrok.

6. Spolna zloraba prek spleta

Ko storilec vzpostavi zaupen odnos z žrtvijo in je pogovor o seksualnih temah že stekel, se grooming nadaljuje v fazo spolne zlorabe prek spleta. Storilec bo verjetno predlagal, da se vidita prek spletne kamere, ali pa bo želel še več posnetkov otroka v različnih seksualnih položajih. Če tega ni storil že prej, bo tudi sam v tej fazi otroku poslal svoje gole posnetke ali gol poziral pred spletno kamero. Od tu dalje storilec od žrtve zahteva vedno več in vedno hujše posnetke. Če se začne žrtev upirati, se storilec iz prijaznega strica prelevi v izsiljevalca, ki da otroku jasno sporočilo, kot na primer: »Sleci se do konca, da lahko vidim tvoje telo! Če tega ne storiš, bom vse tvoje fotke objavil na spletu, da bodo vsi videli, kako lahka si!«

7. Spolna zloraba pri srečanju v živo

Za nekatere storilce je edini cilj srečanje otroka v živo, ki mu sledi spolna aktivnost. Če gre za mlajše otroke, storilec otroka na srečanje v živo pridobi z lažjo, da bosta skupaj počela kaj, kar jima je skupno in o čemer sta se že pogovarjala, na primer igranje videoiger, kakšne športne aktivnosti ipd. Šele ko se vidita, storilec z otrokom načne temo o spolnosti. Nekateri otroci se ne želijo srečati v živo; storilec se na zavrnitev sprva odzove razumevajoče, vendar nadaljuje s poudarjanjem, kako je srečanje za njiju pomembno. V veliko primerih pa je srečanje v živo zgolj nadaljevanje že vzpostavljenega prijateljstva; za te otroke to srečanje ne pomeni srečanja z neznancem, temveč z nekom, ki mu zelo zaupajo. Nekatere žrtve se v storilce zaljubijo in z vznemirjenjem pričakujejo to srečanje. Obstajajo pa tudi primeri, ko storilec otroka nagovori na srečanje z izsiljevanjem: »Če ne prideš, bom vse tvoje posnetke objavil na spletu!«

8. Ohranjanje kontrole nad otrokom

Spolni zlorabi običajno sledi faza, v kateri storilec z ohranjanjem kontrole nad otrokom zagotovi, da bo žrtev njuno skrivnost obdržala zase. Storilec to doseže na več načinov, na primer žrtev prepričuje, da se je med njima zgodilo nekaj zelo posebnega, česar drugi ne bodo mogli razumeti, ali pa nanjo prenese odgovornost, sram in krivdo za to, kar se je zgodilo med njima. Storilec lahko žrtev tudi prepriča, da je to, kar je naredila, kaznivo in če bo komu kar koli povedala, bo kaznovana. Pogoste so tudi grožnje, da bo, če bo izdala njuno skrivnost, vse njene posnetke objavil na spletu.

Sledi nam na Twitterju


Kontakt

O nas

Za medije


Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko CDI

Sofinancerja


 

Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov