Ameriška raziskava o izsiljevanju z intimnimi fotografijami in posnetki (t. i. sextortion), je pokazala, da so med žrtvami, ki jih je zajela, prevladovale ženske. Žrtve kot posledico izsiljevanja z intimnimi fotografijami in posnetki izkusijo ponižanje, sram in strah pred iskanjem pomoči, tiste žrtve, ki pa so dogodek prijavile, pa niso bile deležne prave pomoči.
Sextortion definiramo kot grožnjo, da bo oseba razkrila gole fotografije ali video posnetke druge osebe zaradi želje po maščevanju, ponižanju ali izsiljevanju. Raziskovalni center Crimes Against Children Univerze v New Hampshiru in THORN sta naredila raziskavo, v katero je bilo vključenih 1.631 žrtev med 18. in 25. letom, od tega je bilo 83 % žensk. Večji delež žrtev predstavljajo mladoletne osebe. Podatek, ki je poleg tega precej zaskrbljujoč, je tudi ta, da so storilci kar v 45 % svoje grožnje izpolnili.
Primeri se med seboj razlikujejo, a širše gledano jih je mogoče razdeliti na dve kategoriji:
V prvi kategoriji so v 89 % primerov storilci moškega spola, približno dve tretjini primerov pa vključuje storilca in žrtev kot bivša ali sedanja partnerja, kjer je največkrat šlo za grožnje o širjenju golih fotografij prek spleta, le majhno število primerov vključuje grožnje v živo, prek osebnega stika.
V drugi kategoriji so žrtve storilce spoznale prek spleta, največkrat prek družabnih omrežij (Facebook, Instagram ipd.). Več kot polovica sodelujočih navaja, da so jim storilci že ob prvem kontaktu podajali napačne informacije o sebi, največkrat o svoji starosti, o želji po resni zvezi, o svojem spolu in na splošno o svoji identiteti.
V vsakem primeru sextortion od žrtev terja svoj davek. Rezultati raziskave kažejo, da je moralo kar 24 % sodelujočih poiskati zdravniško pomoč, 12 % pa se jih je moralo preseliti iz okolja, kjer so živeli. Žrtve kot posledico sextortion-a v glavnem občutijo sram in ponižanje, mnoge med njimi pa za nastalo situacijo krivijo sebe. Ravno ti občutki so tisti, ki mnogim preprečujejo, da bi si poiskali pomoč s strani prijateljev, družine ali dogodek prijavili spletnemu mestu, družabnemo omrežju ali aplikaciji, kjer so bili deležni izsiljevanja.
Podatki iz raziskave navajajo, da je le 20 % žrtev zadevo prijavilo spletnim stranem, družabnim omrežjem ali aplikacijam, preko katerih so bile deležne izsiljevanja . Med tistimi, ki tega niso storili, jih je skoraj polovica izjavila, da jim dotična spletna stran, družabno omrežje ali aplikacija ne more pomagati, prav tako pa jih je med tistimi, ki so zadevo prijavili, kar 40 % zatrdilo, da odzivi niso bili v pomoč. Zaskrbljujoč podatek je tudi ta, da je le 16 % sodelujočih incident prijavilo organom kazenskega pregona, odzivi pa tudi tu niso bili najboljši. Sodelujoči so med drugim navedli tudi to, da so jih policisti krivili za dogodek, nekaterim mladoletnim žrtvam pa celo grozili z ovadbo zaradi širjenja otroške pornografije.
