Kongresniki iz obeh največjih strank v ZDA - republikanske in demokratske - pripravljajo zakon, na osnovi katerega bi ponudniki internetnih storitev morali hraniti identifikacijske podatke uporabnikov, ki bi jih lahko zvezna policija (FBI) uporabila v postopku preiskave otroške pornografije. Kot vse kaže, bo to eden od redkih zakonodajnih predlogov, ki bo v vedno bolj deljenem kongresu dobil podporo obeh glavnih političnih strank.
Zakon, ki ga nameravajo predstaviti v naslednjih tednih, bi od ponudnikov internetnih storitev zahteval, da za določen čas obdržijo podatke o posameznikovem IP naslovu. Sicer še ni zapisano, kolikšen naj bi ta čas bil, govori pa se o obdobju dveh let.
Medtem, ko organizacije za zaščito otrok podpirajo ukrep, zagovorniki civilnih svoboščin zagovarjajo, da gre za resno vpletanje vlade v zasebnost na internetu, kar bi lahko vodilo do zmanjšanja splošne uporabe in inovacij na spletu.
Wasserman Schultzova ugotavlja, da FBI nima vpogleda v tisoče primerov otroške pornografije, ker nima dostopa do potrebnih podatkov, ki bi organom pregona dal imena in informacije o želenem uporabniku. Kongresniki pravijo, da se veliko pozornost posveča tudi vprašanjem zasebnosti v zvezi z zakonom.
Za enkrat v ZDA ni standardov, ki bi zapisovali, kako dolgo ponudniki interneta hranijo podatke. Nekateri jih hranijo samo en teden, medtem, ko jih drugi, na primer AOL, hranijo 180 dni. "To je velika ovira, saj imamo veliko primerov, ki jim ni mogoče slediti, ker tako rekoč ni več sledi", je povedala kongresnica Schultzova za kongresni časnik The Hill.
"Osebno sem velik zagovornik pravic zasebnosti, ampak tu govorimo o zaščiti otrok, poleg tega pa je to edina pot za preiskavo, ki je sedaj v mnogo primerih prekinjena oziroma onemogočena prav zaradi prekratkega časa hranjenja podatkov", je povedal kongresnik iz Teksasa.
Medtem ko Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) trdi, da bi bil učinek stagnacije na spletno javnost velik, saj bi okrnil anonimno naravo spleta, ki je po njihovem mnenju v praksi omogočila širjenje prvega amandmaja ustave (ta se navezuje na svobodo govora). "Kar vlada počne, je to, da skušajo omogočiti organom pregona vpogled v to, kaj ljudje berejo, kar po našem mnenju predstavlja skrb za prvi amandma in pravice do zasebnosti", je dejala predstavnica ACLU-ja Catherine Crump. "Posamezniki bi se morali na spletu izobraževati, brez da bi vlada ponudnike internetnih storitev silila v to, da o uporabnikih hranijo podatke", je še dodala.
Direktor FBI-ja Robert Mueller je med zaslišanjem zakonodajnega komiteja kongresnikom zatrdil, da pooblastila, ki bodo prišla z zakonom, ne bodo ogrozila zasebnosti ljudi. "Interesi zasebnosti bodo po mojem mnenju ustrezno zaščiteni, hkrati pa bomo imeli politiko zadrževanja podatkov, ki bo omogočala uspešno preiskavo", so direktorjeve besede.
Pri Narodnem centru za pogrešane in zlorabljene otroke, ki pomaga organom pregona pri mnogih preiskavah o ugrabljenih in zlorabljenih otrocih, so dejali, da ima brez novega zakona zvezna policija zvezane roke. "Stanje je kritično", je dejala predstavnica centra Carolyn Atwell-David. "To je začetek. Preiskava se ne more pričeti, če organi pregona ne povežejo dejavnosti na spletu z resnično osebo izven njega".
John Morris, svetovalec Centra za demokracijo in tehnologijo, ki podpira odprto uporabo interneta, je dejal, da je podeljevanje novih pooblastil začetna kršitev zasebnosti, ki bo vodila do serije drugih. "Obstajajo resni pomisleki pri tem, da se ponudnike internetnih storitev prisili v začetek orvelijanskega sledenja," je dejal Morris v intervjuju. "Tovrstni predlogi so pogosto predstavljeni v primerih otroške pornografije, vendar ni verjetno, da se bodo organi pregona, po tem ko se kongres odloči, omejili zgolj na otroško pornografijo. Obstaja bojazen, da se bo nadaljevalo na drugih področjih. Trenutni zakoni omogočajo, da FBI zaukaže ponudnikom internetnih storitev, da obdržijo podatke, ki jih zvezna policija uporablja kot del preiskave", je dejal Morris.
Predlagatelj zakona, kongresnik Lamar Smith je predlog zakona predal v prednostno obravnavo. Zaslišanje v kongresu je potekalo v januarju, na temo pa se je še srečeval z ostalimi predstavniki in ponudniki internetnih storitev, z razlogom, da bi prišli do konsenza, koliko časa bi ti morali hraniti podatke. Podoben ukrep je kongresnik predlagal že lansko leto, vendar takrat ni uspel. Sedaj ima v vlogi predsednika komisije večjo možnost za uspeh.
Vse to prihaja v času, ko je (sicer na lokalni ravni) v ZDA v predlogu še en zakon za zmanjševanje otroške pornografije, ki se prenaša preko digitalnih medijev. Zakonodaja na ravni zvezne države Oregon skuša zmanjšati obseg otroške pornografije s tem, da bodo del odgovornosti prenesli na računalniška podjetja. Predlagani zakon od računalniških podjetij zahteva, da delavci otroško pornografijo, ki jo najdejo na računalnikih strank, prijavijo policiji ali socialnim službam.
"Kot oče dveh otrok menim, da je to fantastično. Ta zakon bi podprl stoodstotno, in mislim, da bi se tukaj v lokalni skupnosti vsi strinjali z njim", je zatrdil Peter Grenier, lastnik trgovine Computer Tech. Dejal je še, da imajo podobno politiko poslovanja že vpeljano v njegovi trgovini. Zakon je bil na lokalni ravni sprejet brez ugovorov, v senatu pa bo obravnavan kmalu.
Vira:
