Pri britanskem Centru za zaščito otrok pred izkoriščanjem s pomočjo spleta (CEOP), ki ga sestavljajo organi pregona, partnerji iz industrije in nevladne organizacije, so v letnem poročilu navedli vrsto zaskrbljujočih ugotovitev.
Z rastjo in razvejanostjo interneta se je povečala tudi količina posnetkov spolne zlorabe otrok. To v poročilu ponazarjajo s primerom, da so na policijski upravi v polmilijonskem mestu Manchaster v celotnem letu 1999 zasegli 47,000 posnetkov spolnih zlorab otrok[1], medtem ko leta 2012 ni nenavadno, če jih zgolj pri enem uporabniku zasežejo več kot dva milijona. Iz eksponentne rasti nezakonitih vsebin sklepajo, da je na posnetkih zlorab upodobljenih več deset tisoč različnih otrok, kar je posebej kritično, saj so ti viktimizirani dvakrat: v času zlorabe in vsakič, ko nekdo pogleda posnetek.
Še bolj zlovešče je dejstvo, da prizori spolne zlorabe postajajo vse bolj skrajni. V primerjavi s študijo, ki jo je izvedla organizacija IWF, med letoma 2008 in 2010, se je izkazalo, da je bilo v zadnjem obdobju zaznanih več prizorov trde spolnosti, sadizma in nasilja, sorazmerno pa je v njih upodobljenih tudi več mlajših otrok kot v preteklosti.
Posnetki zlorab postajajo vse bolj skrajni
Pri britanskem Centru za zaščito otrok pred izkoriščanjem s pomočjo spleta (CEOP), ki ga sestavljajo organi pregona, partnerji iz industrije in nevladne organizacije, so v letnem poročilu navedli vrsto zaskrbljujočih ugotovitev.
Z rastjo in razvejanostjo interneta se je povečala tudi količina posnetkov spolne zlorabe otrok. To v poročilu ponazarjajo s primerom, da so na policijski upravi v polmilijonskem mestu Manchaster v celotnem letu 1999 zasegli 47,000 posnetkov spolnih zlorab otrok[1], medtem ko leta 2012 ni nenavadno, če jih zgolj pri enem uporabniku zasežejo več kot dva milijona. Iz eksponentne rasti nezakonitih vsebin sklepajo, da je na posnetkih zlorab upodobljenih več deset tisoč različnih otrok, kar je posebej kritično, saj so ti viktimizirani dvakrat: v času zlorabe in vsakič, ko nekdo pogleda posnetek.
Še bolj zlovešče je dejstvo, da prizori spolne zlorabe postajajo vse bolj skrajni. V primerjavi s študijo, ki jo je izvedla organizacija IWF, med letoma 2008 in 2010, se je izkazalo, da je bilo v zadnjem obdobju zaznanih več prizorov trde spolnosti, sadizma in nasilja, sorazmerno pa je v njih upodobljenih tudi več mlajših otrok kot v preteklosti.
Povezava med posedovanjem posnetkov in fizično zlorabo obstaja
Sodeč po raziskavah sicer ni enotnega odgovora na to, kakšna je verjetnost, da bo oseba, ki spremlja nezakonite prizore, tudi sama postala zlorabitelj. Raziskava, ki jo je v Združenih državah izvedla Inšpekcija za poštne storitve (1998-2000)[2], je pokazala, da ena oseba izmed treh. Na drugi strani kasnejše raziskave (CEOP, 2012) kažejo na to, da skorajda 85 odstotkov oseb, ki so posedovale nezakonite vsebine, pri testu z detektorjem laži priznava fizično spolno zlorabo. Vendar pri raziskavah ni enotne metodologije, poleg tega pa morajo strokovnjaki bolje razumeti patologijo in dinamiko ter vzroke, ki so prisotni pri spolni zlorabi.
Vprašanje kriminalizacije dostopa do posnetkov spolnih zlorab otrok
Novica prihaja v času, ko je v zvezni državi New York (ZDA) Vrhovno sodišče dekriminaliziralo dostop do posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu, z obrazložitvijo, da mora storilec »več kot le gledati«, namreč »izvršiti mora konkretnejša dejanja, kot so tiskanje, nalaganje ali shranjevanje« prizorov spolne zlorabe otrok.
V primerjavi s tem je bil v slovenski zakonodaji, v noveli kazenskega zakonika KZ-1B, ki je v veljavo prišla maja 2012, v tretjemu odstavku 176. člena, ki govori o zlorabi mladoletnih oseb za izdelavo pornografije ali drugačnih seksualnih vsebin, dodan tekst: »Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor [..] pridobi dostop do takega gradiva s pomočjo informacijskih ali komunikacijskih tehnologij«, s čimer se v Sloveniji kriminalizira dostop do posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu.
Zaključimo lahko, da problematika posnetkov spolnih zlorab otrok postajajo vse obsežnejša in skrajna, razvoj tehnologije pa je storilcem omogočil vse bolj prikrito delovanje, pri tem pa obstajajo tudi določeni zakonski pomisleki, kaj točno regulirati oziroma kriminalizirati.
Viri:
The Telegraph (14.6.2012)
Washington Times (13.5.2012)
[1] CEOP te sicer definira kot »indicent image of child« oziroma IIOC.
[2] Veja policije, ki deluje v okviru pošte Združenih držav in skrbi za varnost elektronskega in klasičnega poštnega prometa. Raziskava izvedena leta 2000.
