V Ljubljani je v okviru NO HATE SPEECH kampanje v so-organizatorstvu prijavne točke Spletno oko in Mladinskega sveta Slovenije prejšnji teden potekal seminar na temo sovražnega govora. Sogovorniki so razpravljali o meji med sovražnim govorom in svobodo govora ter kazenski odgovornosti zanj.
Sovražni govor na spletu, torej govor, v katerem izražamo mnenja, ki so diskriminatorna in uperjena proti različnim manjšinam, je težava, s katero se pogosto srečujejo tako uredniki spletnih mest kot tudi policisti in predstavniki skupin, proti katerim so običajno uperjena ksenofobična, rasistična in homofobična izražanja ter etnična, narodna, verska, spolna in kulturna diskriminacija.
Na problematiko sovražnega govora so opozorili Brigit O'Loughlin iz Sveta Evrope, Aleš Butala iz Vrhovnega državnega tožilstva in Albert Černigoj iz Generalne policijske uprave. V okviru samega dogodka je potekala tudi okrogla miza, na kateri so sodelovali tudi upravljavci spletnih mest, Alfred Lela (Mapo), Eva Gračanin (Legebitra), Kaja Jakopič (MMC) ter Roni Kordiš (bloger, znan pod vzdevkom Had). Vse skupaj je povezovala Brankica Petkovič iz Mirovnega Inštituta.
V Sloveniji je bilo v zadnjih štirih letih zaradi sovražnega govora podanih 174 ovadb, na prvi stopnji so izrekli 21 obsodb. Vendar pa je potrebno poudariti, da ni vsak primer sovražnega govora tudi kazenski primer. Same besede niso dovolj za preganjanje storilcev, kajti potrebne so tudi posledice oziroma mora obstajati verjetnost, da bo prišlo do ogrožanja javnega reda in miru. Zaradi visoko postavljenih kriterijev in zaradi težav z dokazovanjem je tako kazenskih ovadb malo. Tudi sicer vrhovni državni tožilec Aleš Butala poudarja, da represija ni rešitev, saj je sovražni govor družbeni problem in je k njemu tudi potrebno pristopiti v tej luči.
S tem se strinja tudi Brigit O'Loughlin, ki je predstavila NO HATE SPEECH kampanjo in poudarila, da zakoni za sovražni govor na spletu ne delujejo. Rešitev vidi v osveščenih uporabnikih spleta in v širšem pristopu na evropskem nivoju, ki bo ponudil smernice delovanja na tem področju za vse države članice. Na drugi strani Alfred Lela iz spletnega portala Mapo vidi edini način za učinkovito spopadanje s sovražnim govorom v predmoderiranju in v personaliziranem odgovarjanju uporabnikom, ki kršijo določila. Dodal je še, da ljudje, ki ne prepoznavajo spornih komentarjev kot sovražni ali žaljivi govor, nimajo kaj početi na portalu kot njegovi aktivni uporabniki, saj gre za povsem neozaveščene ljudi. Okrogla miza se je zaključila z mislijo, da bi se bilo smiselno lotiti problema sovražnega govora od zgoraj navzdol – torej pri politikih, ki ga sicer tudi največ generirajo, in zanje pripraviti kampanjo, peticijo ali izobraževanje.
Vir: Spletno oko in 24ur.com
