Small o sovražnem govoru v ameriški in evropski zakonodaji

12.04.2011

Charles Asher Small, ustanovitelj interdisciplinarnih študij za antisemitizem pri univerzi v Yaleu, je v nedavnem intervjuju za ameriško radijsko postajo NPR (National public radio) govoril o zakonodaji sovražnega govora v ZDA v primerjavi z Evropo in ostalim svetom. Razlog za to je bil antisemitistični izpad modnega oblikovalca Johna Galliana v Parizu pretekli mesec. Po francoski zakonodaji ga lahko obtožijo na šest let zapora zaradi "javnih žaljivk na osnovi religije, rase, etničnosti ali nacionalnega porekla."

Small je v intervjuju dejal, da se je formulacija sovražnega govora v Evropi začela pojavljati po drugi svetovni vojni, ko se je sovražni govor vpeljal v zakonodaje Nemčije, Poljske, Avstrije in Madžarske. Torej v zakonodaje tistih držav, kjer je imela druga svetovna vojna ter njena družbena dimenzija (antisemitizem in nacizem) tudi najbolj uničujoč vpliv.

Small je na vprašanje, kako točno Gallianova antisemitistična opazka krši francosko zakonodajo, odgovoril, da na osnovi sporazuma EU iz leta 2008, ki predvideva kaznovanje posameznikov ali skupin zaradi sovražnega govora. Po tej zakonodaji za obtožbo ni nujno potrebna konkretna grožnja, temveč zgolj govor, ki zagovarja genocid ali sovraštvo proti jasno izraženi skupini ljudi.

V intervjuju je bila omenjena tudi razlika med zakoni v ZDA in Evropi. V ZDA je v tem času Vrhovno sodišče razsodilo v prid pravice Prvega amandmaja (v primeru baptistične cerkve iz Westboroja) proti spornim oblikam govora, ne glede na to, kako boleče so lahko. Akademik z Yale-a se je strinjal, da v ZDA obstaja višja toleranca za sporne oblike govora in da je to nekoliko problematično, glede na to, da  se sovražnim skupinam dovoljuje več kot v preteklosti. Poleg tega je po njegovem mnenju spletni prostor v ZDA (strežniki locirani v tej državi) postal najbolj popularen za širjenje sovražnega govora, saj je zaščiten z Prvim amandmajem.

Za konec intervjuja je strokovnjak za antisemitizem dejal, da v primeru strožje zakonodaje ne gre za kršenje pravice govora. "Če vzamemo primere Kanade in Evropske Unije, tu ne gre za  avtokratske zakone, zaradi katerih se ljudje ne bi smeli izražati svobodno," so bile njegove besede.

Vir: www.npr.org