Za uspešen pregon razpečevalcev vsebin spolnih zlorab otrok s pomočjo spleta, anonimnost predstavlja znatno oviro. To velja še posebej, če storilci uporabljajo programsko opremo in omrežja za anonimizacijo spletnega prometa, kot sta Tor ali Freenet (stranski učinek tega je tudi to, da uporabniki lahko dostopajo do »skritih storitev« oziroma t.i »globokega spleta«). Dodatno oviro v fazi preiskave predstavljajo tudi programi za enkripcijo podatkov, kot je TrueCrypt.
Iz ZDA prihaja novica, da je bila zaradi omrežja Tor onemogočena preiskava vsebin spolnih zlorab otrok. Pri ameriški zvezni policiji (FBI) so namreč pojasnili, da preiskave ne morejo nadaljevati, saj je »vsakdo, ki je povezan v omrežje Tor anonimen«.
Tor je sicer najbolj znana platforma za anonimizacijo spletnega prometa. Sam projekt ima zanimivo zgodovino, saj je bil prvotno financiran s strani ameriške vojske, njegov namen pa je bil ustvariti infrastrukturo za varnejši pretok podatkov, ki se jih (vsaj v teoriji) ne bi dalo prestrezati. Projekt je bil predan v civilne roke leta 2004, trenutno pa deluje kot nepridobitna organizacija.
Omrežje nudi dvoslojno zaščito anonimnosti in sicer preko enckripcije (kodiranja) podatkov in preko proxy strežnikov, ki delujejo kot vozlišča. Aplikacija s katero se posameznik poveže izdela večslojno enkripcijo in se (zaščiteno) poveže s slučajnim vhodnim (prvim) vozliščem[1], ki razvozla prvi ovoj (če pomislimo na lupljenje čebule). Sporočilo naredi tri ali štiri zaščitene preskoke med vozlišči, poti med njimi pa niso vnaprej določene. Pri tem vmesna vozlišča ne poznajo izvora, cilja in vsebine sporočila.[2] V praksi to pomeni, da ponudnik internetnih storitev lahko vidi, da je posameznik dostopal do prvega vozlišča (naprej pa ne), spletna stran (do katere uporabnik dostopa) pa, da je do nje dostopalo tretje ali četrto (izhodno) vozlišče.
Preiskovanje identitete uporabnikov s tem zahteva neprimerljivo več resursov, kot pri preiskovanju običajnega prometa med uporabnikom in strežnikom. Tovrsten sistem omogoča zelo visoko stopnjo anonimnosti na spletu, čeprav obstaja vrsta člankov in raziskav na temo kako se Tor lahko preslepi[3]. Ocenjuje se, da v omrežju deluje okoli pet tisoč vozlišč, ki jih gostijo prostovoljci po celem svetu.
Bolj pomembno kot samo delovanja sistema je to, da se v okviru omrežja obstajajo spletne strani, ki niso indeksirane (prikazane) na odprtem spletu. Do njih se ne da dostopati preko iskalnikov kot je Google ali neposredno preko vrstice z url naslovom, če uporabnik ni priključen na omrežje.
Družbenoekonomski vidiki »globokega spleta« so obsežni. Po eni strani sta z njim omogočena družbenopolitična dejavnost in informiranje v državah, ki se poslužujejo internetne cenzure, kar omogoča višjo stopnjo svobode misli in izražanja ter drugih vrednot, ki se v zahodni družbi uvrščajo visoko na vrednotni lestvici.[4] Omogoča tudi izražanje družbeno nezaželenih idej, opozarjanje na nepravilno ali koruptivno delovanje uradnikov, organov ali agencij (»whistle blowing«) ter okrca politične elite za večjo transparentnost in odgovornost.[5]
Po drugi strani pa isto omrežje omogoča praktično anonimno trgovanje z nezakonitimi storitvami in blagom: pranjem denarja, orožjem, narkotiki in nezakonitimi informacijskimi storitvami. Posebno poglavje predstavljajo posnetki spolnih zlorab otrok. Zaradi relativne počasnosti omrežja (preskoki med proxy strežniki upočasnijo brskanje) in omejenosti na brskanje po spletu, je nalaganje večje multimedije (denimo video posnetkov) nepraktično, vendar se po prepričanju uporabnikov, vsebine spolnih zlorab otrok, na neindeksiranem delu spleta širijo hitro. Sicer spletne strani niso nič manj občutljive na običajne tipe napadov ali vdorov (DDoS, SQL injection), kar je dokazala »operacija Darknet« hacktivistične skupine Anonymous, lansko leto, pri kateri so vdrli na eno od strani, ki je gostila posnetke spolnih zlorab otrok in jo onemogočili ter iz baze dobili (neosebne) podatke o uporabnikih.
Omrežja kot so Tor privabljajo vsebine (in posameznike), ki na »površinskem spletu« ne bi bile zaželene ali celo zakonite. Pri tem je omembe vredno, da je edina lastnost, ki to omrežje naredi drugačno domneva o anonimnem brskanju in da večina vsebin na tem delu spleta ni nezakonitih. Poleg tega je potrebno omeniti, da policija in predstavniki organizacije Tor sodelujejo in imajo medsebojno razumevanje za delo, ki ga opravljajo[6], ter da se je policija že izkazala za uspešno pri odstranjevanju »skritih storitev«, s pomočjo katerih so posamezniki širili prizore spolnih zlorab otrok, pri tem pa niso blokirali ali odstranili celotnega omrežja ter s tem kršili pravice z naslova zasebnosti, temveč so odstranili samo nezakonite vsebine[7]. Na drugi strani pa identifikacija storilcev ostaja problem.
Miha Glavač
[1] Če je oseba v omrežju prisotna več kot nekaj minut, strežnik, zaradi varnosti, zamenja vhodno vozlišče
[2] Več informacij o delovanju omrežja tukaj in tukaj
[3] Več informacij o tem v članku spletne enciklopedije Wikipedije
[4] Ob tem je potrebno omeniti, da je Kitajska uspešno blokirala dostop do omrežja tor. Glej novico.
[5] Če pomislmo zgolj na projekt/afero Wiki Leaks, ki se je pričela z informacijami razširjenimi preko omrežja Tor
[6] Glej zapis na uradnem blogu in komentarje
[7] Več o tem si lahko preberete tu
