Umetna inteligenca postaja del vsakdanjega življenja in prinaša številne koristi, hkrati pa tudi nova tveganja za varnost otrok na spletu. Med njimi je zloraba tehnologije za ustvarjanje, spreminjanje in širjenje golih, delno golih ali spolno eksplicitnih podob otrok. Tudi povsem običajne fotografije otrok, objavljene na spletu, lahko z uporabo umetne inteligence postanejo osnova za ustvarjanje golih ali spolno eksplicitnih podob.
Internet Watch Foundation (IWF) je pripravila priporočila za starše in skrbnike, kako zmanjšati tveganje, da bi fotografije njihovih otrok postale tarča takšnih zlorab.
V priporočilih staršem svetujejo, naj se seznanijo z zlorabami umetne inteligence za ustvarjanje podob spolnih zlorab otrok, se o teh tveganjih pogovarjajo z otroki ter vedo, kako ukrepati, če otrok postane žrtev. Pomembno je tudi, da se o soglasju za fotografiranje in objavljanje fotografij pogovarjajo z drugimi starši, sorodniki in skrbniki.
1. Staršem pri IWF priporočajo, da pregledajo nastavitve zasebnosti na družbenih omrežjih ter omejijo dostop do fotografij otrok le na osebe, ki jim zaupajo.
2. Prav tako je smiselno pregledati že objavljene fotografije in videoposnetke ter razmisliti:
ali je otrok na fotografiji prepoznaven;
ali se še vedno strinjajo z objavo;
ali bi bilo smiselno fotografijo izbrisati ali omejiti njeno vidnost.
Posebno pozornost naj namenijo tudi fotografijam, ki so jih objavili drugi družinski člani ali prijatelji.
3. Staršem ni treba biti strokovnjak za umetno inteligenco, da bi se o njej pogovarjali z otroki. Pomembneje je, da ustvarijo okolje, v katerem otrok ve, da se lahko obrne nanje, če ga na spletu karkoli prestraši, zmede ali vznemiri.
4. Priročnik posebej izpostavlja tudi pomen soglasja za fotografiranje in objavljanje fotografij. Starši naj otroke vključujejo v pogovore o tem, kako se počutijo ob deljenju svojih fotografij, ter jim pomagajo razumeti, da imajo pravico reči »ne«.
5. Avtorji staršem predlagajo, naj z otroki odprejo pogovor o umetni inteligenci z vsakdanjimi vprašanji, na primer, ali jo uporabljajo v šoli ali doma ter za kaj jo uporabljajo.
Pogovor lahko nadaljujejo s temami, kot so:
lažne oziroma »deepfake« vsebine;
vpliv umetno ustvarjenih podob na posameznike;
soglasje za deljenje fotografij;
ravnanje v primeru, ko nekdo deli fotografijo brez dovoljenja;
odziv na zahteve po pošiljanju fotografij, ki otroku niso prijetne.
Otrokom je treba pojasniti, da šala ali zabava nista opravičilo za deljenje ali ustvarjanje škodljivih podob drugih oseb.
Če otrok postane žrtev izsiljevanja, groženj ali zlorabe fotografij, je pomembno:
da ga starši pomirijo in mu povedo, da ni kriv;
da preneha komunicirati z osebo, ki ga izsiljuje;
da se shranijo morebitni dokazi, kot so sporočila ali uporabniški profili;
da se primer prijavi platformi oziroma pristojnim organom.
Priročnik poudarja tudi pomen psihološke podpore otroku, saj lahko takšne izkušnje povzročijo strah, sram, stisko in občutek izgube nadzora.
Pomemben del zaščite otrok predstavlja tudi pogovor z drugimi odraslimi. Starši naj družinskim članom, prijateljem in drugim skrbnikom jasno povedo, kakšna so njihova pričakovanja glede objavljanja fotografij otrok na spletu. Meje je mogoče postaviti spoštljivo, vendar odločno, pri čemer je treba izhajati iz koristi in varnosti otroka.
Čeprav umetna inteligenca sama po sebi ni nevarna, njena zloraba odpira nova vprašanja glede zasebnosti, soglasja in zaščite otrok. Prav zato so odprti pogovori, premišljeno deljenje fotografij in dobra informiranost staršev danes pomembnejši kot kadarkoli prej.
Vir: IWF
