Slovenski otroci so v času spomladanske zaustavitve dela javnega življenja zaradi pandemije covida-19 pred zasloni preživeli slabih sedem ur dnevno, kar je dvakrat več časa kot običajno. Tako je pokazala raziskava, ki je nastala pod okriljem pridruženega raziskovalnega centra Evropske komisije v sodelovanju s številnimi evropskimi univerzami, vključno z ljubljansko fakulteto za družbene vede.
Raziskava o izkušnjah otrok in mladostnikov s spletnimi tveganji v času prvega zaprtja držav zaradi covida-19 je bila objavljena na svetovni dan varne rabe interneta in zajema 11 evropskih držav. Anketo je izpolnilo 6195 otrok, starih med 10 in 18 let, in 6195 njihovih staršev. Slovenski otroci so med spomladanskim zaprtjem pred zasloni preživeli v povprečju 6,69 ure na dan, od tega je bilo šolskega dela za 3,85 ure. 43 odstotkov vprašanih staršev je izrazilo, da jih prekomerna raba digitalnih tehnologij skrbi bolj kot v času pred zaprtjem. O zaskrbljenosti zaradi povečane uporabe elektronike je poročala tudi več kot polovica slovenskih otrok, ki so sodelovali v raziskavi, in sicer 54 odstotkov.
Dva od petih evropskih otrok in mladostnikov sta izrazila zaskrbljenost glede varnosti na spletu. Največ otrok je izpostavilo, da so v prvem zaprtju držav zaznali povečanje pojava lažnih novic oz. dezinformacij, sledil je porast sovražnega govora in škodljivih vsebin.
V Sloveniji je sporočila sovražnega govora opazilo 62 odstotkov otrok. Četrtina vprašanih slovenskih otrok poroča, da so tovrstna sporočila v času zaprtja opazili v večji meri kot prej. Petina otrok je poročala o izkušnji z virusom ali vohunskim programom.
Raziskava je še pokazala, da se velika večina staršev z mladimi pogovarja o tem, kaj počnejo z digitalnimi tehnologijami, vsaj 85 odstotkov jih otrokom tudi omejuje ali prepoveduje dostop do določenih vrst vsebin. Večina staršev je naklonjenih uporabi tehničnih rešitev, kot so na primer blokiranje, filtriranje, sledenje spletnim mestom ali aplikacijam, ki jih uporablja njihov otrok; v Sloveniji je takih dve tretjini.
