Sovražni govor je danes prisoten vsepovsod. Srečamo ga tako v vsakdanjem realnem življenju, še posebej pa smo mu izpostavljeni pri uporabi spleta. Prav sodobna spletna orodja (kot na primer spletne platforme za izmenjavo videov ali pa možnost komentiranja spletnih vsebin) so omogočila, da si posameznik pod t. i. plaščem anonimnosti privošči več, kot bi si sicer, torej biti tudi še posebej žaljiv in krut. Sam pojem sovražni govor (v najširšem pomenu, kot govor, ki posega v pravico drugega) pa danes vse prevečkrat predstavlja jedro problema, namesto da bi predstavljal najširši družbeni konsenz o še sprejemljivem načinu izražanja. To je kot govor, ki temelji na zagotavljanju enake obravnave vsem pripadnikom družbe, ki v sebi nosi idejo strpne družbe, v kateri je kultura dialoga ena njenih najpomembnejših vrednot.
In če se v tem sodobnem digitalnem svetu absolutne svobode govora, nejasnih vrednostnih definicij in naraščajočega se skepticizma do še včeraj legitimnih pravil »starega« sveta težko znajdemo odrasli, kako se o tem, kje se začne in konča moja pravica do svobode govora, pogovarjati z najmlajšimi.
Otroci veliko svojega časa preživijo na spletu. Pri tem bodo že zgolj med igranjem video iger, uporabo spletnega brskalnika ali družbenega omrežja, med klepetom v spletni klepetalnici ali pa med spremljanjem svoje najljubše avdiovizualne vsebine izpostavljeni nekaterim najbolj krutim in žaljivim oblikam govora ali slikovnih podob, bodisi na način komentarjev, spletnih memov, oglasnih vsebin ipd. Nekateri bodo neposredno napadeni, drugi bodo sami širili sovražni govor, velika večina pa jih bo predvsem žrtev vsakodnevne, običajne izpostavljenosti takšnim sovražnim vsebinam.
Zato je zelo pomembno, da se straši z otrokom pogovarjamo o vsebinah, ki jih vidi na spletu. Način pogovora prilagodimo starosti otroka, vendar pa se začnemo pogovarjati takoj, ko otrok začne uporabljati splet. Starši skupaj z otrokom iščemo odgovore na vprašanja in postavimo stvari v perspektivo. Otrokovo zavedanje, da se o neprimernih, sovražnih vsebinah lahko pogovori z nami, krepi družinske vezi in je ključno za njegovo dojemanje in spopadanje s takšnimi vsebinami. Kako otroku torej razložiti, kaj je sovražni govor? Kako z njim govoriti o pasteh ustvarjanja in širjenja sovražnega govora? In kako otroku pomagati prepoznati in se pravilno odzvati na takšne sovražne vsebine, še posebej tiste, s katerimi se sreča na spletu?
Pogovor z otrokom
1. Kaj je sovražni govor? Skupaj z otrokom si zastavimo vprašanje, kaj je sovraštvo, kako je z njim povezano naše izražanje? Glede na starost otroka izberemo ustrezen način in mu razložimo, kaj je to sovražni govor, kako postopati, če nanj naleti in kako ukrepati, če je njegova žrtev. Otroka vprašamo, če je kdaj na spletu ali pa v šoli, na igrišču ipd. morda že naletel na vsebino, ob kateri se ni počutil dobro in ga je morda celo prizadela.
2. Kako sovražni govor vpliva na ljudi? Otroka spodbudimo k razmisleku o lastnih občutjih, če bi bil del skupine, proti kateri bi bil sovražni govor usmerjen? Kaj pa če bi se to dogajalo zelo pogosto? Ali enak govor lahko vpliva različno na pripadnike različnih skupin, na primer glede na spol, narodnost, starost ipd.? Ali sovražni govor zbližuje ali razdvaja? Zakaj misliš, da bi se kdo lahko počutil dobro ob širjenju sovražnega govora?
3. Kako lahko ti vplivaš na širjenje (spletnega) sovražnega govora? Otroka izzovemo z vprašanjem, kako bi se odzval, če bi naletel na sovražni govor? Bi govorca opomnil ali ignoriral? Bi tvegal, tudi če bi to pomenilo, da se mora izpostaviti znotraj skupine, ki ji pripada, in se postavil za osebo, ki je bila na tak način napadena?
4. Kako široka misliš, da je pravica do svobode govora? Ali obstaja jasna meja med svobodo govora in sovražnim govorom? Kaj določa to mejo? Ali misliš, da imajo ljudje na spletu pravico reči in delati, kar želijo? Ljudje, ki jih takšen govor prizadene, lahko preprosto ne uporabljajo več te strani, kajne?
5. Ali sovražni govor vodi do kaznivega dejanja? Ali lahko človek svobodno širi ideje preko spleta, tudi če so te žaljive in ogrožajoče za skupnost? Ali misliš, da lahko takšen sovražni govor vpliva na življenje posameznika, proti kateremu je usmerjen? Kako misliš, se počuti napadena oseba, ko hodi po ulici?
6. Ali misliš, da so spletne platforme odgovorne za omejevanje širjenja sovražnega govora? Ali misliš, da bi morali na primer YouTube, Facebook ali TikTok poskrbeti, da sovražnih vsebin ne bi mogel videti? Ali so odgovorni za napade na žrtve sovražnega govora v realnem življenju? Zakaj misliš, da bi spletnim platformam sploh lahko ustrezalo, da se njihovi uporabniki žalijo in napadajo? Ali misliš, da se ljudje izražamo enako na spletu in v resničnem življenju?
Praktični nasveti, kako se soočiti s sovražnim govorom
1. Prijavi. Sovražni govor predstavlja kršitev splošnih pogojev uporabe večine spletnih platform, zato lahko takšen govor tudi anonimno prijaviš. Prijavo lahko podaš preko spletne strani Spletno oko. V primeru, da si bil žrtev diskriminacije, pa se lahko po pomoč obrneš tudi na Zagovornika načela enakosti RS ali na Varuha človekovih pravic, pod okriljem katerega od leta 2020 poteka projekt, namenjen otrokom, Če vidiš krivice, uporabi pravice!
2. Blokiraj. Osebe, ki širijo sovražni govor, lahko na družbenih omrežjih blokiraš.
3. Ne deli. Širiti sovražni govor ni prav, pa čeprav ga nisi sam ustvaril. Zaideš pa lahko tudi v težave.
4. Sooči se. Če se otrok počuti dovolj pogumnega, se lahko zoperstavi osebi, ki sovražni govor širi.
5. Upiraj se. Negujte vrednote empatije in sočutja pri otroku. Otrok naj se istoveti s čustvi drugih ljudi, kako bi si želel biti obravnavan v njihovi koži.
6. Odkrivaj. Sovraštvo pogosto izvira iz nevednosti. Širjenje obzorij in sprejemanje drugačnosti lahko otrok osvaja tudi s pomočjo literarnih ali filmskih junakov, s katerimi se lažje poistoveti. Nekaj priporočil je dostopnih na https://www.bralnaznacka.si/sl/priporocene-knjige/, https://www.dobreknjige.si/, https://www.kinodvor.org/seznam-na-spletu-dostopnih-kakovostnih-filmov-za-otroke/.
Uporabljeno tudi gradivo: https://www.commonsensemedia.org/.
Vir: AKOS MiPi: https://www.mipi.si/teme/varnost-na-internetu/otroci-in-sovrazni-govor-z...