5. Oktober 2012, Fakulteta za družbene vede
Udeleženci okrogle mize:
Borut Štok, Policijska Uprava Maribor
Vlasta Nussdorfer, Vrhovno državno tožilstvo RS
mag. Andrej Tomšič, Urad informacijskega pooblaščenca
Primož Bratanič, SLO-TECH
Miran Kimovec, Telekom Slovenije d.d.
moderator: Anton Toni Klančnik, mag., Uprava kriminalistične policije GPU
Na samem začetku razprave je moderator Toni Klačnik pozdravil vse udeležence in izrazil pomembnost diskusije z vključevanjem vseh akterjev. Dejal je, da je Izrednega pomena, da pri obravnavi internetnih kaznivih dejanj nad otroki sodelujejo vsi akterji, ne glede na to, da imajo morda različne poglede ali mnenja pri raznih vprašanjih. Vlasta Nussdorfer je povdarila, da bo dobro sodelovanje še posebej potrebno pri novem kaznivem dejanju pridobivanja oseb, mlajših od 15. let, za spolne namene; prav na tem področju bi se namreč lahko zgodilo, da zaradi slabega sodelovanja ne bomo mogli preprečiti, da bi se otrok srečal s storilcem, čeprav imamo zakonodajo, ki to omogoča . Pri drugih kaznivih dejanjih pa bi po njenem mnenju bilo potrebno delati na pohitritvi postopkov. Velik del svojega govora je namenila tudi pomenu preventive in poudarila, da je pomembno ne le ustaviti vsako zlorabo otroka, ampak tudi zaščititi tega otroka pred nadaljnjo zlorabo.
Andrej Tomišič iz Urada informacijskega pooblaščenca z razočaranjem ugotavlja, da zadnji predlog v spreminjaju zakonodaje elektronske komunikacije ne kaže na dobro sodelovanje. po njegovem mnenju je potrebno spoštovati vse pravice – tudi pravico do komunikacijske zasebnosti, in sicer tudi takrat, ko imamo na drugi strani zaščito otrok. Poudaril je, da se moramo držati določbe, da je v komunikacijsko zasebnost dopustno posegati samo z odredbo sodišča in večkrat predlagal, da je potrebno reševati probleme tam, kjer dejansko so. Če je problem v tem, da se prepočasi ali prepozno pridobiva sodne odredbe, rešujmo težavo na tem področju. Zadnji predlog novega ZeKOMa pa predlaga, da da bi namesto odredbe že s pisno zahtevo državni organi pridobili podatke o identiteti komunicirajočega, kar pomeni drastično znižanje standarda za varstvo komunikacijske zasebnosti in ni v skladu z ustavo.
Miran Kimovec iz Telekoma je prav tako poudaril, da operater lahko zaradi podatkov, ki jih ima, policiji sicer pomaga pri odkrivanju kaznivih dejanj, vendar samo v okviru zakonskih predpisov. Po njegovem mnenju tu ne gre za zadevo, ki ni izvršljiva, le časovno se zadeva nekoliko zamakne. Je pa opozoril tudi, da je praksa pokazala, da podatki, ki jih operaterji zbirajo in jih lahko posredujejo policiji, niso najboljši. Podatki bi lahko bili boljši z le malo dodatnega truda zakonodajalca. Dobro bi bilo, če bi zakonodajalec upošteval predloge, ki jih dajejo operaterji, posamezniki in laična javnost, saj bi bilo potem podatke veliko lažje obdelovati.
Borut Štok iz Policijske uprave Maribor je povedal, da pri preiskavah organi pregona najdejo tudi preko 2000 IPjev, vendar si z njimi pogosto ne morejo pomagati, saj jim ISPji teh podatkov zaradi 8- mesečne hrambe ne morejo najti. Dodal je tudi, da se postopek za pridobitev odredbe se lahko zavleče tudi za en dan in nikakor ni dovolj pol dneva, kot je dejal g. Kimovec. Tudi sam postopek za pridobitev odredbe je zahteven: biti mora utemeljen sum, policija mora pisno predlagati tožilcu, tožilec mora pretehtati, in potem šele tožilec da pobudo za izdajo odredbe preiskovalnemu sodniku. Kimovec je sicer glede odredb dejal, da so zelo nejasno napisane in da se pogosto zgodi, da operater sploh ne ve, kaj odredba od njega želi.
Štok je v nadaljevanju spregovoril nekaj besed tudi na temo blokiranja spletnih strani, na katerih je posnetek spolne zlorabe otrok. Dejal je, dane bi bilo nič nezakonitega, če bi operater svojim uporabnikom preprečil dostop do teh strani, s čemer bi lažje ukrepali zoper nezakonitim vsebinam. Zavedati se namreč moramo, da v Sloveniji ni toliko resursov da bi lahko sprocesirali vse nezakonite vsebine, zato je blokiranje lažje, hkrati pa je blokiranje preventivno dejanje – način, da se preprečijo kazniva dejanja in da preprečimo, da bi se iz 'gledalcev' otroške pornografije razvili proizvajalci otroške pornografije. Gorazd Božič iz Arnesa, ki je tokrat sedel v občinstvu, pa se s Štokom o učinkovitosti filtriranja vsebin ni strinjal; po njegovem mnenju so filtri lahko zelo hitro pesek v oči in le zakrijejo kazniva dejanja.
Razpravo o sodelovanju različnih akterjev je zaključil udeleženec v občinstvu, ki je poudaril, da se je potrebno zavedati, da pri otroški pornografiji ne gre samo za neke sličice na spletu. Vsaka slika predstavlja spolno zlorabo otroka. Sistem kot celota je učinkovit toliko, kot deluje najšibkejši člen.
Posnetek celotne razprave je dostopen tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=TlGQE4nL
