Ob Dnevu varne rabe interneta

11.02.2009

Internet dandanes spremlja mlado in staro, ob njem se mnogi zbujajo, pa tudi zaključujejo delovni dan. Pomeni nujo, vstop v svet informacij, zabave, … pa tudi številnih pasti. Smo mu lahko kos, ali zlasti za mlade predstavlja nevarnost večjega števila nezakonitih vsebin, ki so škodljive, spletnega nadlegovanja, otroške pornografije in celo sovražnega govora?

O prednostih interneta smo že prepričani, manj o slabostih, še najmanj o tistih, ki prežijo predvsem na mlade. Evropska unija v zadnjih letih posveča veliko pozornosti, pa tudi sredstev, štirim ciljem; reševanju škodljivih vsebin na internetu, boju proti nezakonitim vsebinam, promociji varne rabe in ozaveščanju ljudi. Evropska komisija za zaščito otrok pri uporabi interneta se ukvarja z vse večjim problemom izkoriščanja otrok prek spletnega nadlegovanja, s psihološko manipulacijo, ki lahko vodi tudi k spolnemu izkoriščanju otrok. Gre za vse večjo podporo evropskim policijskim preiskavam, ki vodijo k odkrivanju otroške pornografije ter sledenju finančnim transakcijam, ki so povezane z njeno izmenjavo, pa tudi prevenciji za otroke in starše.

Slovenija ima svojo prijavno točko, to je Spletno oko, ki omogoča tudi anonimno prijavo vsebin, ki so lahko za otroke še kako škodljive. Gre za sledenje neprimernim vsebinam in povezovanje organizacij, ki od policije do nevladnih organizacij in tudi internetnih ponudnikov želijo doseči varno spletno okolje tudi pri nas. Gre za prijavno aplikacijo na www.spletno-oko.si, ki deluje od leta 2006, v letu 2008 pa se je pridružilo članstvu v INHOPE organizaciji. Prav Spletno oko je edina slovenska prijavna točka, ki vsem posameznikom omogoča oddajo prijave tudi preko anonimnega sistema poročanja. Javna točka tako sprejema anonimne prijave otroške pornografije in sovražnega govora na internetu, jih pregleda in v primeru obstoja nezakonitih vsebin slednje posreduje v delo Policiji.

Nekajkrat letno se sestane Svet projektov Safe.si in Spletno oko in kot članica tega pomembnega združenja, se seznanjam z nacionalnim in mednarodnim sodelovanjem, saj Svet projekta združuje triindvajset različnih organizacij in strokovnjakov s področja varnega interneta in je komunikacijsko orodje za izmenjavo mnenj, pa tudi znanja in različnih pogledov. Je posvetovalno telo projekta, ki izmenjuje predvsem dobre ideje in prakso. Za širšo prepoznavnost v javnosti so bili natisnjeni plakati in knjižna kazala, ki so bila razdeljena po številnih knjižnicah v Sloveniji. Projekt sodeluje tudi pri organizaciji večjih dogodkov in seminarjev v okviru sejmov in konferenc.

Seveda brez medijev ne gre in prav ti so tisti, ki so med uporabnike interneta v preteklosti prinesli tudi sporočilo o varni rabi, širjenju nezakonitih vsebin in veliki nevarnosti, ki lahko preti mladim, ki se v tako »igro« z internetom spuščajo. Tako lahko vsak posameznik v državi svojo prijavo o nezakonitih in neprimernih vsebinah na internetu odda preko spletnega prijavnega obrazca na vstopni strani www.spletno-oko.si, pri čemer se informacije o prijavitelju ne zbirajo, prijava pa oceni in v zvezi z njo ukrepa. Na delu so za to usposobljeni pregledovalci, ki ocenijo vsebino prijave in če je ta nezakonita, se sproži postopek sledenja strežniku, na katerem se vsebina nahaja. Če je ta na strežniku v Sloveniji, je prijava posredovana slovenski Policiji, če pa je ta na strežniku izven Slovenije, se poročilo posreduje slovenski Policiji in Inhope prijavni točki v državi, kjer se vsebina nahaja. Število prijav na mesec se giblje med štirideset in petdeset, kar je vsekakor dovolj, da je Spletno-oko zaživelo. Prijavitelji so na otroško pornografijo najpogosteje naleteli medtem, ko so brskali po različnih spletnih straneh, sovražni govor pa je nastajal najpogosteje na različnih forumih.

Ugotavljamo, da je naša mladina izredno zvedava in ob svojem brskanju po internetu vstopa v marsikateri delček ponudbe, tudi tiste, ki lahko prinaša številna tveganja in mnoge pasti, tudi take, ki nič hudega slutečega otroka ob prijetnem klepetu s »sovrstnikom« pripeljejo v realni svet, kjer se pokaže, da gre vse prej kot za mladega prijatelja. Za marsikoga je srečanje lahko že usodno in prepozno. Pred kratkim mi je npr. mladenič sporočil, da je začel prijazno klepetati z moškim, ki ga je začel na internetu vabiti na srečanje in posumil je, da gre za pedofila, zaradi česar mu je iz radovednosti zaupal, da ni star toliko kot je zapisal, pač pa dvanajst let, z druge strani pa je prišlo sporočilo, da ni spodnje meje pri starosti in ga vabi na zmenek. Vsakomur je jasno kaj je hotel. Zato je izredno nujna preventiva in osveščanje mladostnikov o pasteh različnih spletnih klepetalnic.

V večini primerov se odrasli storilci pretvarjajo, da so otroci, intimnost se na internetu razvija hitro, od klepeta prihaja do pošiljanja slik, snemanja v zameno za denar, pa tudi stikov preko SMS sporočil. Sledijo lahko izsiljevanja žrtev na podlagi posnetkov in tako storilci mladostnike silijo, da storijo dejanja, ki jih sicer ne bi. Rizični se pokažejo mladostniki, ki jih je življenje že tako prizadelo, morda gre za razhod staršev, nasilje v družini, osamljenost, samomorilne misli, …

Storilci pogosto uporabljajo tudi pornografske slike otrok in s tem podrejo vse njihove zavore in predsodke, saj jih prepričajo, da je tako ravnanje normalno in povsem sprejemljivo. Preventiva mora zajemati tako izobraževanje otrok kot tudi staršev in organov ter organizacij, ki se kasneje ukvarjajo z odkrivanjem in pregonom, torej od policije do tožilstva in sodstva. Seveda pa je pri preventivi izjemna vloga medijev, ki lahko s svojimi oddajami in predstavitvami nevarnosti interneta, v povezavi predvsem z otroško pornografijo, pridejo v vsak slovenski dom in tako na popolnoma nevsiljiv način učijo in opominjajo. Na tem področju je tudi pomembna vloga nevladnih organizacij, pa tudi številnih posameznikov, ki pri svojem delu, bodisi v šolstvu, zdravstvu ali pri delu z ljudmi na centrih za socialno delo, širijo vedenje o teh problemih in s tem pomagajo.

Nova slovenska zakonodaja, ki velja od 1.11.2008 dalje pozna kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. Kaznivo je kdor osebi mlajši od 15 let, proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine ali ji prikaže pornografsko ali drugačno seksualno predstavo, kdor zlorabi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih predmetov ali drugačne seksualne vsebine, jo uporabi za pornografsko ali drugačno seksualno predstavo ali taki predstavi vedoma prisostvuje, pa tudi kdor proizvede, razširi, proda, uvozi, izvozi ali drugače ponudi pornografsko ali drugačno seksualno gradivo, ki vključuje mladoletne osebe ali njihove realistične podobe ali kdor poseduje tako gradivo ali razkriva identiteto mladoletne osebe v njem.

Gre za širjenje kaznivosti v primerjavi s prejšnjim 187. členom KZ, pri čemer se je s prejšnjih 14 let dvignila starostna meja na osebo do 15 let, poleg pornografske predstave se je dodala tudi seksualna predstava. Strožje je tudi določilo, da se kaznuje, kdor poseduje gradivo ali razkriva identiteto mladoletne osebe v njem, pri čemer je prejšnja zakonodaja zahtevala, da je storilec posedoval gradivo z namenom proizvodnje, razširjanja, prodaje, izvoza, uvoza ali drugačnega ponujanja. Do razširjenega kaznivega dejanja je prišlo zaradi Okvirnega sklepa Sveta Evropske unije v boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji, kar je pohvalno.

Nedvomno lahko ugotovimo, da na žrtve – naše otroke preži veliko nevarnosti in mnoge prihajajo iz sveta k nam oziroma so že tu. Države morajo na tem področju narediti še veliko, zgraditi je treba sisteme, ki bodo zaznali in zaščitili otroke. Naša je nedvomno s portalom Spletno oko naredila velik korak naprej. Veliko poslanstvo je ustvariti okolje, ki bi združevalo tako vladne kot nevladne organizacije v enem samem pozitivnem cilju; ubraniti naše otroke pred nevarnostmi škodljivih spletnih vsebin.

Vsak od nas lahko pomaga, s tem pa zaščiti tuje in svoje otroke.

Avtorica članka je Vlasta Nussdorfer, višja državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS in predsednica Belega obroča Slovenije.

Povezava na prispevek >>