Za milejše primere je ključna preventiva: izobraževanje in osveščanje javnosti, vzgoja otrok o etičnem in moralnem vedenju na spletu. Represija, kaznovanje in pravno urejanje ne more biti rešitev in omejuje le tisto, kar je res kaznivo in protiustavno dejanje. Internet kot komunikacijsko orodje je treba uporabljati preudarno in po pameti, saj kakršnakoli sovražnost ruši družbo in posameznika, je poudaril vrhovni državni tožilec Aleš Butala na okrogli mizi o etičnem obnašanju na internetu.
Okroglo mizo je kot enega izmed dogodkov v okviru mednarodnega dne varne rabe interneta na Fakulteti za družbene vede organiziral Center za varnejši internet, v katerem delujejo točka osveščanja o varni uporabi interneta SAFE.SI, prijavna točka sovražnega govora in otroške pornografije na spletu SPLETNO OKO, ter telefon za otroke in starše TOM.
Prizadevanja Centra za varnejši internet v smeri osveščanja javnosti o problematiki etičnega in odgovornega vedenja na spletu je podprl tudi predsednik republike dr. Danilo Türk, ki je v video nagovoru udeležencev okrogle mize izpostavil, da se internet kot sicer dobrodošla in koristna tehnologija izrazito izmika pravnemu urejanju. Ker je malo pravnih pravil in bo v bodoče tako verjetno tudi ostalo, je predsednik še posebej poudaril pomembnost postavljanja in razvijanja etičnih meril in standardov v virtualnem okolju.
Sovražni govor je izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne (ksenofobične, rasistične, homofobične in podobno) in uperjene proti različnim manjšinam (etničnim, narodnim, verskim, kulturnim, spolnim in podobno). Temelji na prepričanju, da so nekateri ljudje manjvredni. Kakorkoli, ni vse, kar je žaljivo in za nekoga predstavlja sovražni govor, v resnici tudi kaznivo. Vendar pa je tisto, kar ni kaznivo, še vedno lahko sovražno in neprimerno, in prav ta siva cona je področje, kjer bi morala delovati preventiva, je prepričan vrhovni državni tožilec Aleš Butala. »S kazenskimi pravom ne bomo rešili problema sovražnega govora na internetu. Ni moč vsega polagati na represijo, na kazensko-pravni pregon. Poskušati bi morali z osveščanjem in soočanjem različnih mnenj, vzgajanjem mladih. Treba je paziti, katere spletne strani obiskujemo, kaj in kako pišemo«, je dodal vrhovni državni tožilec.
Na včerajšnji okrogli mizi so se razpravljavci strinjali, da je sovražni govor kljub prej navedeni definiciji precej težko prepoznati. »Predvsem je problem v nas samih in družbi, v kateri živimo, saj smo neprimernega, žaljivega ali celo sovražnega govora tako navajeni, da ga sploh več ne opazimo,« je prepričana urednica spletnega portala delo.si. Sonja Merljak Zdovc. Urednica spletnega portala časnika Dnevnik Saša Mrak se je strinjala, da je veliko neprimernih komentarjev in celo sovražnega govora, vendar je meja med njimi zelo tanka.
Kje je torej ta meja med (zgolj) nekulturnim in sovražnim govorom ter s tem kazensko pregonljivim dejanjem? Vrhovni državni tožilec Aleš Butala pravi, da gre za kaznivi sovražni govor tedaj, ko to naredimo z namenom, da dosežemo neko posledico, ki ni dovoljena. V najhujših primerih je sankcija potrebna, vendar mora država zagotoviti sistem, da se bo v takšnih primerih odločalo v razumnih rokih.
Da se o sovražnem govoru samo govori, nič se pa ne zgodi, je opozoril Jernej Rovšek, namestnik Varuhinje za človekove pravice. Skrajne primere je treba pripeljati do sodnega epiloga, kar je po njegovem najboljši način preventivnega delovanja. "To je nevarno, ker lahko postane realnost," opozarja na pasti virtualne komunikacije. »Skrajne primere bi bilo treba pripeljati tudi do obsodb, saj je to najboljša oblika preventive«, meni. »To bi bilo opozorilo ljudem, da jih lahko doleti kazen. Vendar pa internet še vedno ostaja področje, ki je premalo regulirano.« Sivo cono, ki ostaja neregulirana in kamor spadajo nesprejemljive, ne pa kaznive izjave, bi po njegovem lahko uvrstili med prekrške zoper javni red in mir, za katere bi kršitelje policija kaznovala z globo.
Mag. Mišo Alkalaj z inštituta Jožef Štefan, ki je bil tudi med razpravljavci, sicer pravi, da je problem sovražnega govora minoren, saj lahko spletno stran s sovražnim govorom zapustimo in na nas kot razumska bitja ne more vplivati.
Iz razprave udeležencev okrogle mize smo na Centru za varnejši internet Safe.si pripravili devet priporočil za etično in odgovorno obnašanje na spletu:
1. Za svoja dejanja na internetu prevzemi odgovornost in pod pretvezo anonimnosti ne širi sovraštva.
2. Pravica do svobode govora se konča tam, kjer se začnejo pravice drugih. Zato se je potrebno pri obnašanju na spletu držati pravila »Ne počni drugim, česar ne želiš, da bi drugi počeli tebi«.
3. Zavedaj se, da pravica do objave mnenja na medijskih portalih ni absolutna. Vsak medijski portal lahko sam določi pravila za objavo komentarjev, po katerih presoja, kaj bo objavil in česa ne.
4. Upoštevaj pravila komentiranja, ki jih določajo portali, blogi in forumi.
5. Zavedaj se, da je virtualen svet odslikava realnega sveta. Kar je kaznivo in neprimerno v realnem svetu, je tudi na internetu.
6. Internet naj ne bo mesto za sproščanje frustracij.
7. Kar je zapisano v zakonih, je minimum primernega obnašanja na internetu; tako v družbi kot na spletu je potrebno upoštevati tudi etična in moralna načela.
8. Ne toleriraj sovražnega in neprimernega govora – prijavi ga moderatorju spletne strani, Spletnemu očesu ali policiji in tožilstvu.
9. V družbi je potrebno z osveščanjem, informiranjem in izobraževanjem vzpostaviti višji nivo komuniciranja na internetu. Za dosego tega cilja je ključna vloga staršev, učiteljev, šole in medijev.
Viri:
Safe.si in Spletno oko
