Zaščitnica človekovih pravic na Finskem Eva Biaudet želi omejiti anonimne komentarje na spletu.
Sodeč po njenih besedah bi morale obstajati pravne posledice tudi za milejše oblike kršitev sovražnega govora. Verjame namreč, da je trenutni prag za priznavanje sovražnega govora na Finskem postavljen tako visoko, da oblasti lahko posežejo v samo najresnejših primerih. Zato je pozvala k debati o tem, da bi spremenili zakonodajo na način, da bi oblasti lahko učinkovito obravnavale sovražni govor, tako na spletu kot izven njega.
»Pozivanje k nasilju proti etničnim skupinam zahteva močne besede. Velja premisliti, če zakon v teh primerih poseže preredko ali prepozno«, pravi zaščitnica. Na nezadostno zakonodajo je opozarjala že januarja. V tem času je pripravljajoče spremembe v finskem kazenskem zakoniku označila kot nezadostne za boj proti spletnemu rasizmu. Dejala je tudi, da bi bilo potrebno v primeru spletnih komentarjev posredovati, četudi eksplicitno ne zagovarjajo sovraštva ali nasilja. Prav tako meni, da je težko posegati v primerih sovražnega govora ali nadlegovanja, ki se zgodi izven interneta.
»V Veliki Britaniji na primer obstaja zakonodaja, ki se ukvarja z nadlegovanjem. Če nekdo v naselju neprestano moti ali nadleguje druge stanovalce in se presodi, da obstaja motiv sovraštva, se tovrstno nadlegovanje označi kot zločin iz sovraštva«, je povedala Biaudetova.
Pravila za spletne debate
Po prepričanju Biaudetove bi morali mediji ustaviti anonimno komentiranje na mestnih za javno diskutiranje.
»Resni mediji bi morali prevzeti pristop tiskanih medijev: v tem primeru so komentarji objavljeni anonimno samo v izjemnih okoliščinah. Če se želite vključiti v javno debato, je dobra ideja, da to storite z lastnim imenom. Občutljive teme so seveda izjema«, je dodala zaščitnica človekovih pravic. Ker se kazenski zakonik ukvarja z najbolj resnimi pojavi, bi morala družba sama iti v debato o splošnih zaželenih normah, je prepričana Biaudetova. »Iz mojega stališča je moralna in družbena odgovornost ravno tako pomembna. Potrebno je, da ne dovolimo določenim ljudem misliti, da je sovražni govor sprejemljiv, samo zato ker drugi nanj reagirajo bežno, ali pa sploh ne«, je še dodala.
Njen nasvet, da bi morali komentatorjem odvzeti pravico anonimnih komentarjev, je razdelil medijske hiše. Od večjih medijev samo Uusi Soumi (Nova Finska) zahteva registracijo posameznikov, preden ti lahko komentirajo. O takem pristopu sedaj razmišljajo tudi nekatere druge hiše.
Sodeč po časniku Nova Finska je obvezna registracija zajezila najhujše kršitve, glavni urednik pa je drugim medijem priporočil, naj tudi oni sledijo njihovi pobudi. »Odgovornost je vedno na strani avtorja komentarjev, ampak kot moderatorji imamo dolžnost, da ne podpiramo neumnosti«, je še povedal urednik Markku Huusko.
V tretjem največjem časopisu na Finskem Iltalehtiju so do te ideje bolj skeptični. »Anonimne spletne diskusije vedno najdejo dom. Če bi na ta način spremenili najbolj popularne spletne prostore za debatiranje, bi večina teh debat pač odšla drugam«, odgovarja predstavnik časnika, Asmo Halinen.
Vir:
