V Bruslju so na Evropski komisiji 13. septembra obravnavali vprašanje, v kakšni meri države članice upoštevajo priporočila za varnost otrok v digitalnem svetu. Ta so zapisana v Digitalni agendi za Evropo in se ukvarjajo z zaščito mladostnikov, ki uporabljajo avdiovizuelne in spletne storitve. Zapisana so bila v letih 1998 in 2006, vendar so bili ukrepi držav članic za njihovo implementacijo za enkrat nezadostni.
Ena od glavnih kritik se navezuje na razlike med pristopi držav članic do tega vprašanja. Poročilo je pokazalo, da imajo prijavne točke držav različne načine preverjanja in sledenja ter prijavljanja nezakonitih spletnih vsebin odgovornim organom. Države prav tako uporabljajo različne sisteme ocenjevanja starostne primernosti, za denimo spletne strani in videoigre. Na teh področjih je po mnenju komisije veliko prostora za izboljšave, zato bodo v letošnjem letu še obravnavali to tematiko.
Neelie Kroes, podpredsednica komisije za Digitalno agendo je dejala, da otroci digitalne tehnologije začenjajo uporabljati vse mlajši. Zato je prioriteta, da se odgovorne inštitucije začnejo učinkoviteje ukvarjati z vprašanjem zaščite in opolnomočenja otrok, ki uporabljajo nove tehnologije. Pri ozaveščanju in krepitvi občutka odgovornosti mladostnikov v digitalnem svetu morajo sodelovati tudi starši in učitelji. Nova strategija zaščite otrok v digitalnem svetu bo po njenih besedah predstavljena konec letošnjega leta.
V poročilu je bilo izpostavljeno tudi nekaj predlogov. Med drugim bi bila potrebna boljša seznanjenost javnosti s prijavnimi točkami in izboljšanje podporne infrastrukture prijavnih točk za lažje in bolj učinkovito odstranjevanje nezakonitih vsebin. Prav tako bi bilo potrebno ozaveščati ljudi o potencialnih nevarnostih novih tehnologij ter zasnovati boljši sistem ocenjevanja starostne primernosti za spletne igre.
