Generalni tožilec Robert McClelland je predstavil zakon junija, rekoč, da bo s tem Avstraliji omogočeno, da se pridruži globalniemu dogovoru o boju proti kibernetskemu kriminalu.
Konvencijo evropskega sveta o kibernetski kriminaliteti je podpisalo več kot 40 držav, njen cilj pa je boj proti spletnim prevaram in ostalim kršitvam, ki se jih stori s pomočjo informacijsko komunikacijskih tehnologij. Primeri tega so še vdori v računalniške sisteme, otroška pornografija in kršenje avtorskih pravic.
Senator Lundlam je dejal, da gre predlagana zakonodaja »še dlje, od že tako kontroverzne evropske konvencije, na kateri sloni. Pojavil se je zaskrbljujoč vzorec. Državni tožilec se je večkrat prizadeval pohitriti sprejem zakona, ki se širi preko svojega osnovnega namena in posega v zasebne pravice, v imenu varnosti.«
Državni tožilec je pojasnil, da nekateri nedavni komentarji o zakonu vsebujejo netočnosti, ki jih je potrebno nasloviti. »Zakon ne zahteva stalnega beleženja in retencije komunikacij, temveč zahteva, da se ponujene informacije (tujim policijskim organom) posreduje v okviru medsebojnega sodelovanja, samo za namene, ki so navedeni, po tem, ko se za ta namen informacije uporabijo, pa se jih uniči.« Tožilec je ob stran potisnil skrbi, da zakon ne razločuje med podatki o »prometu« in »vsebini«, kar bi lahko odprlo pot za množično vsiljevanje v zasebno komunikacijo, z besedami, da se zakonodaja za te zadeve sklicuje »na obstoječe razločbe«, ki so zapisane v aktu o telekomunikacijah.
Poleg tega je dejal, da retencija ne bi veljala za vse podatke, temveč samo za »osebo, telefonsko številko in elektronski naslov.«»Več kot to, ukaz za retencijo velja samo dokler organi pregona ne pridobijo formalnega naloga za dostop. Informacije se po 30 dneh uničijo, če se naloga ne pridobi«, je dejal McClelland, ki je še zatrdil, da bo vlada premislila o nekaterih priporočilih. Še ena članica komiteja je opozorila na napačno razumevanje tega zakona. »To ni shema retencije podatkov in ne dovoljuje tujim državam dostopa do zasebnih komunikacij, kot je bilo rečeno«.
Nekateri informacijski strokovnjaki trdijo, da zakon ne bo uspel, saj niti evropske, niti angleško govoreče države pri njem ne bodo sodelovale. Pri ponudniku internetnih storitev Telstri so vlado opozorili, da nove zahteve presegajo poslovne potrebe in, da bodo predstavljale velik stroškovni napor. Dodali so še, da bo za implementacijo sistema potrebnih še dodatnih 18 mesecev, po tem, ko bodo dosegli zahtevane tehnične specifikacije.
Vir novice: http://www.theaustralian.com.au
