Trditve in dejstva o Spletnem očesu

12.01.2021

TRDITEV: Spletno  oko pregleduje in obvešča družbena omrežja o spornih vsebinah.
DEJSTVO
: Spletno oko v okviru svojih osnovnih aktivnosti ne išče spornih vsebin, ampak zgolj prepošilja prijave, ki jih dobi od državljanov, Policiji v nadaljnje procesiranje (morebitna predaja tožilstvu). Pri tem upošteva kriterije slovenske zakonodaje, ki je v okviru EU do sovražnega govora po več kazalcih sicer ena bolj tolerantnih. Po posvetu s Policijo lahko Spletno oko naknadno obvesti tudi spletno mesto, kjer se domnevno sporna vsebina nahaja, kar pa je v praksi zelo redko. V letu 2020 ni Spletno oko na družbena omrežja poslalo nobene prijave.

TRDITEV: Monitoring, ki ga občasno izvaja Spletno oko, je cenzura.
DEJSTVO:  Izvor nesporazumov okoli Spletnega očesa pravzaprav ni osnovna aktivnost Spletnega očesa, ampak nerazumevanje monitoringov družbenih omrežij. V tem okviru gre predvsem za  monitoringe za potrebe Evropske komisije (EC), ki nadzira izvajanje etičnega kodeksa, ki ga je EC  podpisala z omrežji. Doslej se je od 2016 v članicah EU izvedlo pet monitoringov. V okviru monitoringa se v obdobju nekaj tednov izbere nekaj deset zelo spornih objav ter zanje na družbena omrežja poda prijava in opazuje reakcijo omrežij. Monitoringe za različne EU projekte sicer izvajajo tudi druge organizacije. V Sloveniji je zadnji tovrstni monitoring potekal v okviru EU projekta sCAN, kjer se je odzivnost omrežij preverila za 83 objav. Slovenija je verjetno edina država EU, kjer se drobna občasna aktivnost – ki je z vidika prijav na omrežja zanemarljiva in poteka po naročilu EC ali celo kot EU raziskovalni projekt – razglaša za sistemsko cenzuro.

TRDITEV: Monitoring družbenih omrežij pomeni sodelovanje z družbenimi omrežji.
DEJSTVOMonitoring ni partnerstvo z omrežji, ampak zgolj preverjanje zavez, ki so jih omrežja sprejela v odnosu do EU. Kako omrežja interno organizirajo in izvajajo svoj nadzor ter koga angažirajo za slovenščino, je Spletnemu očesu povsem neznano.  Spletno oko nima v tem okviru nobene pogodbe z družbenimi omrežji. Ponoviti tudi velja, da monitoring ni osnovna aktivnost Spletnega očesa in Spletno oko trenutno – od konca leta 2019 – v tovrstni monitoring ni vključeno. K izvajanju monitoringa EC smo pristopili leta 2016 ob sodelovanju  Ministrstva za pravosodje in ob povabilu Evropske komisije, ki je želela, da monitoring v Sloveniji izvaja organizacija, ki ima na tem področju izkušnje in ugled.

TRDITEV: Spletno oko uporablja status »trusted flagger« za prijavo spornih vsebin.
DEJSTVO:  Status »trusted flagger« (verodostojni prijavitelj) družbena omrežja podelijo zaupanja vrednim organizacijam v državah za najbolj ekstremne primere nezakonitih vsebin, kot je npr. grožnja  z ubojem ali umorom. Gre za  izjemno redke primere; v letu 2020 ni bilo nobenega takega primera in tudi v preteklih letih jih je bilo le po nekaj. Predstava, da se ta status oz. ugled Spletnega očesa uporablja za arbitrarno preganjanje sovražnega govora ali celo političnih stališč, je brez vsake osnove.

TRDITEV: Spletno oko za svoje aktivnosti nima pravne podlage.
DEJSTVO:  Osnovna aktivnost Spletnega očesa poteka, tako kot v vseh državah, ki so vključene v omrežje INHOPE, na osnovi dolgoletnega sodelovanja  s Policijo in na osnovi protokolov mednarodnega omrežja INHOPE. Monitoringi pa potekajo po metodologiji odgovarjajočih raziskovalnih projektov.

TRDITEV: Spletno oko je oktobra 2020 na Facebook prijavilo stran Družina, zaradi stališč o splavu.
DEJSTVOSpletno oko v letu 2020 družbenim omrežjem ni poslalo nobene prijave. Iz letnih poročil pa je razvidno (na strani 37), da Spletno oko tudi Policiji ni posredovalo prijav sovražnega govora, ki bi se nanašale na stališča do splava. Dodati velja, da v zadnjem času družbena omrežja oz. njihovi algoritmi pogosto odstranjujejo navedbe, ki so po njihovi oceni neresnične oziroma stališča, ki so po njihovi oceni neznanstvena in družbeno škodljiva (npr. COVID, cepljenje). Spletno oko pa seveda na algoritme omrežij nima nobenega vpliva.

Nadaljnja pojasnila so tukaj>>