Točka za prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu

Kakšna je razlika med sovražnim, nesprejemljivim in neprimernim govorom?

18.6.2013

Ko govorimo o sovražnem govoru imamo na Spletnem očesu v mislih izključno kaznivi sovražni govor. Na drugi strani pa mediji in običajni državljani v sovražni govor vključujemo tudi druge kategorije:

Sporni primeri javnega komuniciranja se namreč lahko preganjajo tudi po drugih členih Kazenskega zakonika ali po drugih zakonih, recimo z vidika zagotavljanja javnega reda in miru, z vidika medijske zakonodaje, predvsem pa z vidika civilnega prava. Gre za  primere kot so obrekovanje, grožnje, razžalitve, krive obdolžitve, škodljivost za otroke ipd. Vse to je lahko predmet prava, policije, odvetnikov, sodišč, vendar na neki drugi osnovi in ne kot kaznivi sovražni govor (297. člen KZ). 

S kaznivim sovražnim govorom pa vse te primere povezuje dejstvo, da obstaja neka pravna podlaga za pregon in morebitno obsodbo. Vse zgoraj navedene oblike družbeno nesprejemljivega komuniciranja pa so seveda bistveno širše kot zgolj kaznivi sovražni govor, čeprav se številne oblike nesprejemljivega govora (posebej grožnje, obdolžitve, žalitve) nemalokrat  vključujejo v sovražni govor in s tem povzročajo nemalo težav v sporazumevanju.

Poleg zgoraj navedenih primerov, ki lahko postanejo predmet sodne obravnave (torej kaznivega sovražnega govora in širše opredeljenega nesprejemljivega govora), pa obstaja tudi javna komunikacija, ki je formalno ni mogoče preganjati, čeprav je družbeno neprimerna in za kakšno družbeno skupino tudi izrazito nesprejemljiva. Gre predvsem za kletvice, opolzke besede, nestrpnost, zmerjanje, določene žalitve verskih čustev, pa tudi zgolj za primitivno, nedostojno ali nespodobno rabo slovenskega jezika.

Za vse to praviloma ne obstaja neka pravna osnova za pregon. Na drugi strani pa ima v realnem svetu vsaka družina, skupina, organizacija, podjetje, šola, fakulteta, društvo ipd. neka interna (napisana ali nenapisana) pravila komuniciranja ter s tem povezane interne sankcije (neformalne, formalne, disciplinske), ki regulirajo neprimerno komunikacijo.

Podobno ima neka svoja (implicitna) pravila tudi vsak spletni medij, vsak forum, vsako spletno mesto. Na tej osnovi lahko po lastni presoji neomejeno moderira (cenzurira) neprimerne vsebine svojega (virtualnega) prostora. Pravila in cenzurski posegi so kot prvo izjemno različni, kot drugo pa povsem legitimni, saj gre za lastniški prostor določene fizične ali pravne osebe, kjer lahko vsak postavlja svoja pravila obnašanja, tako kot jih lahko načeloma vsak postavlja na svojem zemljišču ali v svojem stanovanju. Pri tem izjemno redko trči ob kršitev kake zakonodaje (npr. pravica do popravka).

Sledi nam na Twitterju


Kontakt

O nas

Za medije


Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko CDI

Sofinancerja


 

Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov