Kaznivi sovražni govor (v smislu 297. člena KZ) se omejuje praktično povsod po svetu. V vseh demokratičnih državah namreč preprečujejo pozivanje k nasilnemu obračunavanju z določenimi podskupinami državljanov (spol, rasa, nacionalnost, spolna usmerjenost, jezik, versko prepričanje,...).
Celo v ZDA, kjer sicer najbolj prisegajo na svobodo govora in je vsakršno omejevanje sovražnega govora eksplicitno protiustavno ("first amendment"), obstajajo štiri izjeme, ki omejujejo svobodo govora:
Sodna praksa v ZDA na tem področju je nadvse poučna, posebej pomemben je primer Chaplinsky v. New Hampshire iz leta 1941, ko je Chaplinsky, Jehova priča, z agresivnim pridiganjem povzročal nemire, nato pa je šerifa - ki ga je opozarjal in na koncu tudi priprl - izzival in zmerjal. Razmere so se od takrat sicer spremenile, ostala pa so načela, ki jasno kažejo, da - kljub razmeroma redkim obsodbam - določene meje za svobodo govora zagotovo obstajajo.
Podobno je tudi v drugih državah, čeprav so konkretne pravne rešitve, pristopi in sodne prakse zelo različni. Kljub temu se ekstremni primeri sovražnega govora - podobno kot ekstremni primeri posnetkov spolnih zlorab otrok - v vseh državah obravnavajo in preganjajo na podoben način.
