Se bo Kodeks v prihodnosti širil?

Kodeks predvideva redne revizije in dopolnitve, vendar vedno v dogovoru z vsemi podpisniki kodeksa.

Na podlagi dosedanjega sodelovanja s podpisniki je mogoče reči, da se spletnim medijem bistveno bolj kot kaznivi sovražni govor zdi problematičen neprimerni govor, za katerega velja naslednje:

  • za spletne medije in predvsem za uporabnike je izjemno moteč (npr. žaljivke, kletvice),
  • formalno ga večinoma ni mogoče preganjati,
  • v primerjavi s kaznivim sovražnim govorom je bistveno bolj pogost,
  • za njegovo "moderiranje" porabijo mediji precej resursov.

Zato na pobudo spletnih medijev potekajo neformalne aktivnosti, da bi izmenjali izkušnje in morda uskladili ali celo poenotili osnovne principe za prakso moderiranja.

Predhodne analize (Motl, 2009), posebej pa nedavna analiza (Spletno oko, 2011) so namreč pokazale, da obstajajo v pristopih moderiranja neprimernih vsebin med spletnimi mediji velike podobnosti, čeprav jih mediji - ki so med seboj seveda konkurenčni - razvijajo povsem neodvisno.

Poenotenje obstoječih pristopov k obravnavi neprimernega govora - in tudi usklajevanje nadaljnjih korakov - bi zato lahko na strani spletnih medijev (oziroma spletnih mest) prihranilo znatne resurse, hkrati pa bi se lahko s tem povečala učinkovitost obstoječih naporov.

Na drugi strani bi lahko poenotenje prineslo bolj jasen in artikuliran občutek tudi uporabnikom, predvsem glede standardov, kaj in kako se na (resnih) spletnih portalih komentira in obnaša.

V vsakem primeru gre pri teh aktivnostih za javno, neformalno in prostovoljno izmenjavo izkušenj ter za neobvezno usklajevanje obstoječih praks moderiranja. K sodelovanju so vabljeni vsi spletni mediji in tudi vsi ostali, ki so  zainteresirani za to problematiko.