Točka za prijavo sovražnega govora in posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu

Kaj je sovražni govor?

Sovražni govor je izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne (ksenofobične, rasistične, homofobične in podobno) in uperjene proti različnim manjšinam (etničnim, narodnim, verskim, kulturnim, spolnim in podobno).

Sovražni govor torej temelji na prepričanju, da so nekateri ljudje manjvredni, ker zaradi posamezne osebne okoliščine pripadajo določeni skupini. Te osebne okoliščine so lahko:

  • narodnost,
  • rasa ali etnično poreklo,
  • versko ali drugo prepričanje,
  • spol,
  • zdravstveno stanje,
  • jezik,
  • spolna usmerjenost,
  • invalidnost,
  • starost,
  • gmotno stanje,
  • izobrazba,
  • družbeni položaj in druge

 

Glavni cilj sovražnega govora je razčlovečiti tiste, proti katerim je usmerjen, njegov namen pa je ponižati, prestrašiti in spodbuditi nasilje.

Izraz zajema govorno, pisno in nebesedno komunikacijo, kot na primer:

  • parade,
  • trakove,
  • simbole in podobno.

 

Na kaj vpliva sovražni govor?

Besede, katerih namen je poniževati, razčlovečiti, odvzeti dostojanstvo, postaviti v podrejen položaj, vplivajo na to, kakšen položaj v družbi bodo imeli ljudje, proti katerim so usmerjene, kako bodo živeli, kako bodo z njimi ravnali drugi ljudje in nenazadnje, kako bodo razumeli sebe. Sovražni govor lahko enačimo s socialnim dejanjem, saj lahko grobo določi družbeni položaj tistih, proti katerim je usmerjen.

 

Sovražni govor, ki ga obravnava Spletno oko

Spletno Oko obravnava sovražni govoror, kot je opredeljen v 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki v Sloveniji formalno definira in inkriminira kaznivi sovražni govor. Pri tem gre za javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti do določenih družbenih skupin na način, ki lahko  vodi tudi k njihovem neposrednemu ogrožanju. Kaznivega sovražnega govora je v Sloveniji glede na obstoječo tožilsko in sodno prakso razmeroma malo. Seveda pa to ne pomeni, da tega v Sloveniji ni - pojavlja se predvsem v pogledu spolne orientiranosti in nacionalnosti.

Ko govorimo o sovražnem govoru imamo na Spletnem očesu torej v mislih izključno zgoraj opredeljeni kaznivi sovražni govor.

Pri opredeljevanju, kaj sovražni govor je,  se v zadnjem obdobju sicer  soočamo z vrsto nesporazumov, saj je razumevanje sovražnega govora pogosto bistveno širše od zgoraj opredeljenega kaznivega sovražnega govora (na osnovi  297. člena KZ-1). Mediji in državljani namreč v sovražni govor pogosto  vključujemo tudi številne druge oblike nesprejemljive ali neprimerne komunikacije.

Sodna praksa v Sloveniji je na področju kaznivega sovražnega govora skromna, vendar je v zadnjih letih opaziti porast primerov, ki so jih obravnavala tožilstva in  sodišča.

 

Statistika

* SG = sovražni govor, kot ga definira 297. člen KZ-1.

Sledi nam na Twitterju


Kontakt

O nas

Za medije


Fakulteta za družbene vede

Center za družboslovno informatiko CDI

Sofinancerja


 

Za vsebine spletne strani odgovarjajo izključno avtorji (izvajalci projekta Center za varnejši internet). Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo na njej navedenih informacij.

Uporaba piškotkov